Pregovori 6 - Chráskov prevod

¹ Sin moj, če si postal porok bližnjemu svojemu, če si s podano roko obljubil za tujca:

² zadrgnil si se z besedami svojih ust, ujet si z besedami svojih ust.

³ Stôri tisto skoraj, sin moj, in reši se, ker si prišel bližnjemu svojemu v roko; pojdi, spusti se na kolena in s prošnjami nadleguj bližnjega svojega!

⁴ Ne dovoli spanja svojim očem, ne dremanja trepalnicam svojim;

⁵ reši se kakor gazela iz roke lovčeve in kakor ptica iz ptičarjeve pesti.

⁶ Pojdi k mravlji, o lenuh, oglej si pota njena in uči se modrosti:

⁷ nima vodnika, nadzornika ali zapovednika,

⁸ vendar pripravlja po leti hrano svojo, ob žetvi znaša, kar bo uživala.

⁹ Doklej boš polegal, lenuh? kdaj vstaneš iz spanja svojega?

¹⁰ Malo boš pospančkal, malo podremal, malo sklenil roke in poležal:

¹¹ v tem ti pride uboštvo kakor uren popotnik in nuja nadte kakor oboroženec.

¹² Belijalov človek, krivičen mož je, kdor hodi s spačenimi usti,

¹³ mežika z očmi, beseduje z nogami, pomiguje s prsti.

¹⁴ Vsakršna spačenost tiči v srcu njegovem, zlo snuje sleherni čas, prepire napravlja.

¹⁵ Zatorej pride nagloma nesreča njegova, v hipu se razbije in ne bo ozdravljenja.

¹⁶ Šestero je reči, ki jih sovraži Gospod, in sedmero se jih studi duši njegovi:

¹⁷ oči visoke, jezik lažniv in roke, prelivajoče nedolžno kri,

¹⁸ srce, ki snuje hudobne naklepe, noge, urno tekoče v hudo,

¹⁹ kriva priča, ki raznaša laži, in kdor prepire seje med brati.

²⁰ Hrani, sin moj, zapoved očeta svojega in ne zametuj nauka matere svoje;

²¹ privezuj ju na srce svoje vedno, pripenjaj ju na grlo svoje!

²² Kamorkoli pojdeš, te bosta spremljala, ko boš ležal, bosta pazila nate, in ko se zbudiš, se pogovarjala s teboj.

²³ Kajti zapoved je svetilnica in nauk je luč; in poučna svarila so pot življenja,

²⁴ da te obvarujejo ženske hudobne, prilizovanja jezika tujke.

²⁵ Ne poželi si lepote njene v srcu in s trepalnicami svojimi naj te ne ujame.

²⁶ Kajti zaradi nečiste ženske se izgubi kruhek, in prešuštnica lovi dušo dragoceno.

²⁷ Ali vzame kdo ogenj v nedrje svoje, in oblačila se mu ne osmode?

²⁸ Ali pa more kdo hoditi po žerjavici, da bi se mu noge ne obžgale?

²⁹ Tako, kdor se shaja z bližnjega svojega ženo, kdorkoli se je dotakne, ne ostane brez kazni.

³⁰ Ne zadene zaničevanje tatu, ako ukrade, da uteši poželenje svoje, ko je gladen;

³¹ vendar zasačen mora povrniti sedemkrat, dati mora vse blago hiše svoje.

³² A kdor prešuštvuje z ženo, norí; kdor se hoče pogubiti, naj to stori.

³³ Šiba in nečast ga zadeneta, in sramota njegova se ne izbriše.

³⁴ Ker ljubosumnost razvname srd moža, zato ne prizanese v dan maščevanja.

³⁵ Ne mara nobene odkupnine in ne sprejme, ponujaj še toliko darov.