Ozej 13 - Chráskov prevod

¹ Ko je Efraim govoril, je napravljal strah; povzdignil se je v Izraelu. Ali ko se je pregrešil z Baalom, je umrl.

² Še vedno nakladajo greh na greh in si delajo ulite podobe iz srebra, malike po svojem razumu. Delo umetnikov je vse to; prav o teh pravijo: Ljudje, ki darujejo, poljubljajo teleta!

³ Zatorej bodo kakor jutranji oblak in kakor rosa, ki hitro izgine, kakor pleve, ki jih vihar pobere z gumna, in kakor dim iz dimnika.

⁴ Jaz pa sem Gospod, Bog tvoj, od dežele Egiptovske doslej; in ne poznaš nobenega boga razen mene in ni ga razen mene rešitelja.

⁵ Poznal sem te v puščavi, v deželi velike suhote.

⁶ Ko so se pasli, so se nasitili, nasitili so se in njih srce se je povzdignilo; zato so me pozabili.

⁷ Tako sem jim postal enak levu; kakor pard prežim ob potu;

⁸ planem nadnje kakor medvedka, ki so ji vzeli mladiče, in raztrgam zaklep njih srca, in tedaj jih požrem kakor lev; poljske zveri jih raztrgajo.

⁹ Tvoja poguba je, o Izrael, da si zoper mene, zoper pomoč svojo.

¹⁰ Kje je sedaj kralj tvoj, da te reši po vseh mestih tvojih, in kje so sodniki tvoji, ki si rekel o njih: Daj mi kralja in kneze!

¹¹ Dal sem ti kralja v jezi svoji in sem ga vzel v srdu svojem.

¹² Zvezana je krivica Efraimova, shranjen njegov greh.

¹³ Bolečine kakor porodnice pridejo nanj; on je nespameten sin; kajti kadar je čas, ne pride v porod.

¹⁴ Iz oblasti pekla jih rešim, iz smrti jih odkupim. Kje je tvoj pomor, o smrt? kje je, pekel, tvoja poguba? Kesanje je skrito mojim očem.

¹⁵ Čeprav je Efraim sadovit med brati svojimi, vendar pride vzhodni veter, veter Gospodov se vzdigne od puščave, in vir njegov usahne in njegov studenec se posuši. On opleni zakladnico vseh dragotin.