Jozue 17 - Chráskov prevod1 In to je bil delež Manasejevemu rodu – kajti on je bil Jožefov prvenec –: Mahirju, Manasejevemu prvencu, očetu Gileadovemu, sta se pridelila Gilead in Basan, zato ker je bil vojščak. 2 Drugi Manasejevi sinovi so dobili tudi delež po svojih rodovinah, namreč otroci Abiezerjevi, otroci Helekovi, otroci Asrielovi, otroci Sihemovi, otroci Heferjevi in otroci Semidovi: to so bili moški potomci Manaseja, sinu Jožefovega, po svojih rodovinah. 3 Ali Zelofad, sin Heferja, sina Gileada, sina Mahirja, sina Manaseja, ni imel sinov, ampak hčere, in njih imena so ta: Mahla, Noa, Hogla, Milka in Tirza. 4 Te stopijo pred duhovnika Eleazarja in pred Jozueta, sina Nunovega, in pred kneze in reko: Gospod je zapovedal Mojzesu, naj nam da dediščino med našimi brati. Zato jim je dal po zapovedi Gospodovi dediščino med brati njih očeta. 5 In tako je pripadlo Manaseju deset delov razen Gileadske dežele in Basana, ki je vzhodno od Jordana; 6 kajti Manasejeve hčere so prejele dediščino med njegovimi sinovi, Gileadska dežela pa je pripadla drugim Manasejevim sinovom. 7 In Manasejeva meja je šla od Aserja do Mikmetata, ki je pred Sihemom, in je šla dalje na desno k prebivalcem Entapuaha. 8 Kajti pokrajina Tapuah je bila Manasejeva, ali Tapuah ob Manasejevi meji je bil Efraimovih sinov. 9 Potem je šla meja doli k potoku Kani, južno od potoka; ta mesta so bila Efraimova sredi med Manasejevimi mesti. Pokrajina Manasejeva pa je bila na severni strani potoka in njen konec je bil pri morju: 10 južno je bila Efraimova, severno pa Manasejeva, in morje mu je bilo v mejo; do Aserja se je raztezala proti severu in do Isaharja proti jutru. 11 Manase pa je imel v Isaharju in v Aserju: Betsean in njemu podložne vasi in Ibleam in njemu podložne vasi, in prebivalce v Doru in njih podložne vasi in prebivalce v Endoru in njih podložne vasi in prebivalce v Taanahu in njih podložne vasi in prebivalce v Megidu in njih podložne vasi, tiste tri višine. 12 Toda Manasejevi sinovi niso mogli pregnati prebivalcev tistih mest, in Kanaancem se je zljubilo ostati v tej deželi. 13 Ko pa so se ojačili Izraelovi sinovi, so podvrgli Kanaance davku, a jih niso dočista pregnali. 14 Jožefovi sinovi pa so govorili z Jozuetom in rekli: Zakaj si dal meni samo en delež in del v dediščino, ko sem vendar veliko ljudstvo, ker me je doslej blagoslovil Gospod? 15 In Jozue jim reče: Ako si veliko ljudstvo, pojdi gori v gozd in si iztrebi ondi v deželi Ferizejcev in Refaimov, ko ti je Efraimsko gorovje pretesno. 16 A Jožefovi sinovi reko: To gorovje nam ne bode zadosti; vsi Kanaanci pa, ki prebivajo v ravnini, imajo železne vozove, i oni, ki so v Betseanu in njemu podložnih mestih, i oni, ki so na Jezreelski ravnini. 17 Tedaj reče Jozue Jožefovi hiši, Efraimu in Manaseju: Veliko si ljudstvo in veliko imaš moč, ne boš imel le enega deleža, 18 ampak gorovje bodi tvoje; ker pa je gozd, posekaj ga in do koncev gozda bodi tvoje; zakaj ti preženeš Kanaance, čeprav imajo železne vozove in čeprav so močni. |
CHR © 1914 British and Foreign Bible Society, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
Bible Society of Slovenia