Jeremija 23 - Chráskov prevod

¹ Gorje pastirjem, ki pogubljajo in raztresajo ovce paše moje, govori Gospod.

² Zatorej pravi tako Gospod, Bog Izraelov, zoper tiste pastirje, ki paso ljudstvo moje: Vi raztresate ovce moje in jih razganjate, pa jih ne obiskujete; glej, jaz bom kaznoval nad vami hudobnost vaših dejanj, govori Gospod.

³ Jaz zberem ostanek svojih ovac iz vseh krajev, kamor sem jih razkropil, in jih pripeljem nazaj v njih stajo, in se bodo plodile in množile.

⁴ In jim postavim pastirje, ki jih bodo pasli; in ne bodo se več bale, ne plašile, in nobene več ne bodo pogrešili, govori Gospod.

⁵ Glej, dnevi pridejo, govori Gospod, ko zbudim Davidu Odraslek pravičen; in bo vladal kot kralj, srečo bo imel in delal pravo in pravičnost v deželi.

⁶ V dnevih njegovih bo rešen Juda, in Izrael bo na varnem prebival; in to je ime njegovo, s katerim ga bodo klicali: Gospod, pravičnost naša.

⁷ Zato, glej, pridejo dnevi, govori Gospod, ko se ne poreče več: Kakor res živi Gospod, ki je peljal Izraela iz dežele Egiptovske,

⁸ ampak: Kakor živi Gospod, ki je izpeljal in pripeljal seme hiše Izraelove iz severne dežele in iz vseh krajev, kamor sem jih bil odgnal! In bodo prebivali v deželi svoji.

⁹ O prerokih. Potrto je srce v meni, drobé se vse kosti moje; sem kakor pijan in podoben možu, ki ga je premagalo vino, zavoljo Gospoda in zavoljo besed svetosti njegove.

¹⁰ Kajti prešuštnikov polna je ta dežela, kajti zavoljo prekletstva žaluje ta dežela, suhi so pašniki v puščavi; in njih tek je hudoben in njih moč krivična.

¹¹ Ker prerok in duhovnik sta enako skrunilca svetega; celo v hiši svoji sem našel njiju hudobnost, govori Gospod.

¹² Zato jim bode njih pot kakor prepolzki kraji v temi, zadenejo se na njem in padejo; zakaj pošljem nesrečo zoper nje, leto njih obiskovanja, govori Gospod.

¹³ Pri prerokih samarijskih vidim nespamet: prerokovali so po Baalu in zapeljevali ljudstvo moje Izraela.

¹⁴ Ali na prerokih jeruzalemskih vidim strahovito reč: prešuštvujejo in hodijo v lažnivosti in potrjujejo roke hudodelcem, da se ne povrne nobeden od hudobnosti svoje; vsi tisti so mi kakor Sodoma in prebivalci njegovi kakor Gomora.

¹⁵ Zatorej pravi tako Gospod nad vojskami o tistih prerokih: Glej, jaz jih bodem sitil s pelinom in jih napajal s sokom trobeličnim; ker od prerokov jeruzalemskih je šla skrunitev svetega po vsej deželi.

¹⁶ Tako pravi Gospod nad vojskami: Ne poslušajte besed tistih prerokov, ki vam prerokujejo; ničemurnosti vas učijo, svojega srca prikazen vam govore, ne iz ust Gospodovih.

¹⁷ Govoré neprenehoma njim, ki me zametajo: Rekel je Gospod: Mir vam bode; in vsakemu, ki hodi po trmi svojega srca, govoré: Ne pride nesreča nad vas.

¹⁸ Kajti kdo je stal v svetu Gospodovem in je videl ali čul besedo njegovo? Kdo je pazil na besedo njegovo in jo slišal?

¹⁹ Glej, vihar Gospodov, iz srda njegovega, je prihrumel, vrtinčast vihar: zgrne se nad glavo brezbožnim.

²⁰ Ne odvrne se jeza Gospodova, dokler ne izpolni in dokler ne izvrši misli srca svojega. V poslednjih dnevih boste to jasno razumeli.

²¹ Nisem pošiljal tistih prerokov, sami so tekali; nisem jim govoril, sami so prerokovali.

²² Ko bi bili pa stali v svetu mojem, bi bili oznanjali ljudstvu mojemu besede moje in jih odvrnili z njih hudobnega pota in od hudobnosti njih dejanj. –

²³ Ali sem jaz Bog le od blizu, govori Gospod, ne tudi Bog v daljavi?

²⁴ Ali se more kdo skriti v zakotju, da bi ga ne videl jaz? govori Gospod. Ali nisem jaz, ki polnim nebesa in zemljo? govori Gospod.

²⁵ Slišal sem, kaj govore tisti preroki, ki prerokujejo laži v imenu mojem in pravijo: Sanjalo se mi je, sanjalo!

²⁶ Doklej neki bode to v srcu tistih prerokov, ki prerokujejo laži, ki prerokujejo prevare srca svojega?

²⁷ ki nameravajo storiti, da ljudstvo moje pozabi moje ime, s sanjami svojimi, ki jih pripovedujejo drug drugemu, prav kakor so njih očetje pozabili ime moje zavoljo Baala.

²⁸ Prerok, ki ima sanje, naj pripoveduje sanje; in kdor ima besedo mojo, naj govori besedo mojo v resnici. Kaj tista slama s pšenico? govori Gospod.

²⁹ Ni li beseda moja kakor ogenj, govori Gospod, in kakor kladivo, ki raztrupa skalo?

³⁰ Zatorej, glej, jaz sem zoper tiste preroke, govori Gospod, ki kradejo besede moje drug drugemu.

³¹ Glej, jaz sem zoper preroke, govori Gospod, ki rabijo svoj jezik in pravijo: Govor Božji je.

³² Glej, jaz sem zoper nje, ki prerokujejo sanje lažnive, govori Gospod, ki jih pripovedujejo in zapeljujejo ljudstvo moje s svojimi lažmi in z bahanjem svojim; jaz pa jih vendar nisem poslal in jim nisem zapovedal, in ne koristijo temu ljudstvu nikakor, govori Gospod.

³³ Ko te bo torej vprašalo to ljudstvo ali kak prerok ali duhovnik, rekoč: Kaj je breme Gospodovo? tedaj jim povej: Vi ste breme, in: Zavržem vas, govori Gospod.

³⁴ Zastran preroka in duhovnika in ljudstva, ki poreče: Breme Gospodovo –: kaznoval bom tistega moža in hišo njegovo.

³⁵ Takole bi morali govoriti vsak svojemu prijatelju in vsak svojemu bratu: Kaj je odgovoril Gospod? in: Kaj je rekel Gospod?

³⁶ »Bremena Gospodovega« pa ne omenjajte več; kajti breme bode vsakemu njegova lastna beseda, ker preobračate besede živega Boga, Gospoda nad vojskami, našega Boga.

³⁷ Tako reci preroku: Kaj ti je odgovoril Gospod? in: Kaj je rekel Gospod?

³⁸ Toda ker pravite »Breme Gospodovo«, zato pravi tako Gospod: Ker rabite tisto besedo »Breme Gospodovo«, dasi sem poslal k vam sporočat: Ne govorite: »Breme Gospodovo«:

³⁹ zatorej, glejte, vas zapustim docela in zavržem vas in mesto, katero sem dal vam in očetom vašim, izpred obličja svojega;

⁴⁰ in naložim vam večno sramoto in večno nečast, ki se ne bo mogla pozabiti.