Jeremija 20 - Chráskov prevod

¹ Ko je pa Pashur, Imerjev sin, duhovnik, ki je bil višji glavar v hiši Gospodovi, slišal Jeremija, prerokujočega te besede,

² udari Pashur Jeremija preroka in ga dene v klado, ki je bila v zgornjih vratih Benjaminovih pri hiši Gospodovi.

³ Bilo je pa drugi dan, ko je bil Pashur Jeremija potegnil iz klade, da mu reče Jeremija: Ne Pashur kliče Gospod ime tvoje, ampak Magor misabib.

⁴ Kajti tako pravi Gospod: Glej, jaz te hočem navdati s strahom, tebe in vse prijatelje tvoje; in zgrudijo se od meča sovražnikov svojih, in tvoje oči bodo videle to; in izdam vsega Judo v roko kralja babilonskega, ki jih ujete odpelje v Babilon in jih udari z mečem.

⁵ Dam tudi vse bogastvo tega mesta in ves pridelek njegov in karkoli ima dragega, sploh vse zaklade kraljev Judovih izdam v roko njih sovražnikov; in jih oplenijo in ujemó in jih odpeljejo v Babilon.

⁶ Tudi ti, Pashur, in vsi domačini tvoji pojdete v sužnost; in prideš v Babilon in tam umreš, in ondi boš pokopan ti in vsi prijatelji tvoji, ki si jim prerokoval lažnivo.

⁷ Pregovarjal si me, Gospod, in dal sem se pregovoriti; močnejši si od mene, zato si zmagal. V posmeh sem ves dan, vsak me zasmehuje.

⁸ Kajti kadarkoli izpregovorim, moram vpiti, ›Silovitost in razdejanje‹ kričati; tako mi je beseda Gospodova v sramoto in v zasmeh ves dan.

⁹ Ko pa rečem: Ne bom Ga omenjal, ne govoril več v imenu Njegovem, tedaj je to srcu mojemu kakor goreč ogenj, zaprt v mojih kosteh, in pešam od prenašanja in strpeti ne morem več.

¹⁰ Kajti slišal sem pregrešni govor mnogih, strašenje od vseh strani: »Ovadite, pa ga ovadimo!« Vsi zaupni prijatelji moji strežejo na padec moj, govoreč: »Morda se da pregovoriti in ga zmagamo, in maščevali se bomo nad njim!«

¹¹ Ali Gospod je z menoj, podoben junaku strašnemu, zato se bodo oni, ki me preganjajo, spotaknili in ne zmagali; sram jih bode silno, ker se jim ne posreči; večna njih sramota se ne bo mogla pozabiti.

¹² Torej, Gospod nad vojskami, ki izkušaš pravičnega, pregleduješ obisti in srce, vidim naj maščevanje tvoje nad njimi, ker sem tebi razodel pravdo svojo.

¹³ Prepevajte Gospodu, hvalite Gospoda, ker je otel dušo siromakovo iz roke hudobnikov!

¹⁴ Preklet dan, ko sem se rodil; dan, ko me je povila mati moja, ne bodi blagoslovljen!

¹⁵ Preklet tisti mož, ki je sporočil očetu mojemu, rekoč: Rodil se ti je sin, in silno ga je razveselil!

¹⁶ In tisti mož bodi podoben mestom, ki jih je razdejal Gospod, in ni se kesal, in sliši naj zjutraj vpitje in bojno kričanje v času opoldanskem:

¹⁷ ker me ni usmrtil že v maternici; in bila bi mati moja moj grob in nje maternica vedno noseča!

¹⁸ Zakaj sem prišel iz maternice, da bi videl preglavico in žalost in bi v sramoti ginili dnevi moji?