Jeremija 10 - Chráskov prevod

¹ Poslušajte to besedo, ki jo vam govori Gospod, o hiša Izraelova!

² Tako pravi Gospod: Ne učite se pota poganskih narodov in ne plašite se znamenj nebeških, ker se jih plašijo tisti narodi.

³ Kajti postave ljudstev so ničemurnost; zakaj samo les je, ki ga kdo poseka v gozdu, delo roke in sekire umetnikove.

⁴ Naredi ga lepega s srebrom in zlatom; pritrdijo ga z žeblji in kladivi, da se ne zvrne.

⁵ Kakor ostrugani stebri so maliki, še govore ne; nositi jih je treba, ker ne morejo hoditi. Ne bojte se jih, ker ne morejo storiti hudega, tudi dobro delati ni v njih moči.

⁶ Prav nihče ni tebi enak, o Jehova; ti si velik in veliko je ime tvoje v moči.

⁷ Kdo bi se te ne bal, o Kralj narodov! ker tebi se spodobi. Zakaj med vsemi modrimi pri narodih in v vseh njih kraljestvih ni nobeden tebi enak,

⁸ temveč vsi skupaj so nespametni in trapasti. Pouk malikov je njim enak: les.

⁹ Srebrne ploščice vozijo iz Tarsisa in zlato iz Ufaza, delo umetnikovo iz rok topilčevih; višnjevo in rdeče jim napravljajo oblačilo, delo umetnikov so vsi.

¹⁰ Gospod pa je Bog v resnici, živi Bog in kralj večni; od jeze njegove se trese zemlja, in narodi ne morejo prenašati nevolje njegove.

¹¹ Tako jim recite: Bogovi, ki niso ustvarili nebes in zemlje, izginejo iznad zemlje in izpod neba.

¹² On je naredil zemljo s krepostjo svojo, ustanovil vesoljni svet z modrostjo svojo in z razumnostjo svojo je razpel nebesa.

¹³ Ko se on oglaša, nastane šum voda na nebu; on vzdiguje sopare od krajev zemlje, bliske dela za dež in pripeljava veter iz zakladnic svojih.

¹⁴ Nespameten je postal vsak človek, je brez spoznanja; vsak zlatar se osramočuje z mališko podobo; kajti lažniva je ulita podoba njegova in sape ni v nobeni med njimi.

¹⁵ Ničemurnost so, smeha vredno delo; ob času njih obiskovanja poginejo.

¹⁶ Njim ni podoben on, ki je Jakobov delež; kajti on je upodobil vse, in Izrael je rod posesti njegove: Gospod nad vojskami je ime njegovo.

¹⁷ Poberi iz dežele blago svoje ti, ki sediš v oblegi!

¹⁸ Kajti tako pravi Gospod: Glej, jaz bom s pračo ven pometal prebivalce te dežele in jih stiskal, da bodo čutili. –

¹⁹ Gorje mi zavoljo nadloge moje! Skeleča je rana moja. Toda pravim: Res, to je trpljenje moje, moram ga pretrpeti.

²⁰ Šotor moj je razdejan in vse vrvi moje pretrgane; otroci moji so šli od mene in ni jih več; nihče ne razpenja več šotora mojega in nanj ne razveša mojih preprog.

²¹ Kajti pastirji so postali nespametni in se niso posvetovali z Gospodom: zato niso imeli sreče, in vsa njih čreda se je razkropila. –

²² Čuj, kaj se sliši: glej, on prihaja, in velik hrup iz severne dežele, da se naredi iz mest Judovih puščava, prebivališče šakalov. –

²³ Vem, o Gospod, da ni človeku v oblasti pot njegova, ne v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.

²⁴ Kaznuj me, Gospod, ali zmerno, ne v jezi svoji, da me ne uničiš.

²⁵ Razlij srd svoj nad narode, ki te ne spoznavajo, in nad rodove, ki ne kličejo tvojega imena; kajti pojedli so Jakoba in ga požrli ter ga pokončali in opustošili prebivališče njegovo.