Hebrejcem 10 - Chráskov prevod

¹ Kajti ker ima postava le senco prihodnjih dobrot, ne prave podobe stvari, ne more vsako leto z istimi žrtvami, ki jih neprenehoma darujejo, nikdar popolne storiti teh, ki z njimi pristopajo.

² Ali bi jih sicer ne nehali darovati, ker bi službo opravljajoči, enkrat očiščeni, več ne imeli zavesti grehov?

³ A prav s temi žrtvami se obnovi spomin grehov vsako leto.

⁴ Nemogoče je namreč, da bi kri bikov in kozlov odvzemala grehe.

⁵ Zato govori Kristus, prihajajoč na svet: »Žrtve in daru nisi hotel, telo pa si mi pripravil;

⁶ žgalne daritve in daritve za grehe ti niso bile po volji,

⁷ tedaj sem rekel: Glej, prihajam (na čelu knjige je pisano o meni), da izpolnim, o Bog, voljo tvojo.«

⁸ Govoreč prej: »Žrtev in darov in žgalnih daritev in daritev za greh« (ki se vendar darujejo po postavi) »nisi hotel in ti niso bile po volji,«

⁹ je rekel dalje: »Glej, prihajam, da izpolnim voljo tvojo.« Prvo odpravlja, da postavi drugo.

¹⁰ Na podlagi te volje smo posvečeni po daritvi telesa Jezusa Kristusa enkrat za vselej.

¹¹ In vsak duhovnik stoji vsak dan v službi in daruje večkrat iste žrtve, ki nikdar ne morejo odvzeti grehov;

¹² on pa je potem, ko je daroval eno samo žrtev za grehe, sedel za večno na desnico Božjo

¹³ in čaka odslej, da bodo sovražniki njegovi položeni za podnožje nogam njegovim.

¹⁴ Kajti z eno daritvijo je za večno popolne storil tiste, ki se posvečujejo.

¹⁵ Izpričuje nam pa to tudi sveti Duh; ko je bil namreč rekel:

¹⁶ »To je zaveza, ki jo bom sklenil z njimi po tistih dneh,« govori Gospod: »Postave svoje dam v njih srca in v njih misli jih zapišem

¹⁷ in njih grehov in pregreškov se ne bom spominjal več.«

¹⁸ Kjer je pa odpuščenje teh, ni več daritve za grehe.

¹⁹ Ker imamo torej, bratje, trdno zaupanje, da nam je prost vhod v svetišče po krvi Jezusovi,

²⁰ kateri vhod nam je posvetil kakor novo in živo pot skozi zagrinjalo, to je meso svoje,

²¹ in ker imamo duhovnika velikega čez hišo Božjo:

²² pristopimo z resničnim srcem, v popolni gotovosti vere, v srcih pokropljeni in očiščeni slabe vesti in po telesu umiti s čisto vodo.

²³ Držimo se izpovedi svojega upanja neomahljivo; kajti zvest je on, ki je obljubil.

²⁴ In opazujmo se med seboj, da se izpodbujamo k ljubezni in k dobrim delom;

²⁵ in ne opuščajmo zbora svojega, kakor je nekaterim navada, marveč opominjajmo drug drugega, in to tolikanj bolj, kolikor bolj vidite, da se bliža dan Gospodov.

²⁶ Ako namreč prostovoljno grešimo, potem ko smo prejeli spoznanje resnice, ni nobene žrtve več za grehe,

²⁷ ampak neko strašno pričakovanje sodbe in gorečnost ognja, ki bo ugonabljal nasprotnike.

²⁸ Kdor prelomi postavo Mojzesovo, umre brez usmiljenja po izpovedbi dveh ali treh prič:

²⁹ koliko hujšo kazen, menite, zasluži, kdor je Sina Božjega teptal in zaničeval kri zaveze, ki je bil z njo posvečen, in grdil Duha milosti?

³⁰ Poznamo namreč njega, ki je rekel: »Moje je maščevanje, jaz bom povračal, govori Gospod;« in zopet: »Gospod bo sodil ljudstvo svoje.«

³¹ Strašno je pasti v roke živega Boga!

³² Spominjajte se pa prejšnjih dni, v katerih ste, potem ko ste bili razsvetljeni, prestali mnogi boj trpljenja,

³³ zdaj v sramoti in stiski na ogled postavljeni, zdaj tesno združeni z njimi, ki se jim je enako godilo.

³⁴ Kajti tudi z jetniki ste imeli sočutje in rop imetja svojega ste z veseljem trpeli, vedoč, da imate boljše imetje in stalno v nebesih.

³⁵ Ne mečite torej od sebe srčne zaupnosti svoje, ki ima veliko plačilo.

³⁶ Stanovitnosti vam je namreč potreba, da dobite obljubo, storivši voljo Božjo.

³⁷ Kajti »malo, malo še, in pride on, ki ima priti, in ne bo se mudil.

³⁸ Pravičnik moj pa bo živel iz vere,« in: »Ako se umakne, duši moji ne bode po volji.«

³⁹ Mi pa nismo izmed onih, ki se umikajo in se pogube, temveč ki verujejo in ohranijo dušo.