5 Mojzes 21 - Chráskov prevod

¹ Ko najdejo v deželi, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, da jo posedeš, ubitega človeka, ki leži na polju, pa se ne ve, kdo ga je ubil:

² naj pridejo starešine in sodniki tvoji in merijo od ubitega do vsakega mesta, ki je v okolici.

³ Starešine mesta pa, ki je najbliže ubitemu, naj vzamejo junico iz črede, s katero se še ni delalo in ki še ni vlekla v jarmu;

⁴ in starešine tistega mesta naj peljejo junico v dolino, kjer vedno teče voda, v kateri se ne orje in ne seje, in naj ji zlomijo šijnjak tam v dolini.

⁵ Nato naj pristopijo duhovniki, sinovi Levijevi, zakaj nje je izvolil Gospod, tvoj Bog, da mu strežejo ter blagoslavljajo v imenu Gospodovem, in po njih besedi naj se poravna vsaka pravda in vsaka poškodba.

⁶ In vsi starešine tistega mesta, ki je najbliže truplu ubitega človeka, naj si umijejo roke nad junico, ki so ji bili šijnjak zlomili v dolini,

⁷ in izpregovore ter reko: Naše roke niso prelile te krvi in naše oči niso videle tega.

⁸ Odpusti, o Gospod, svojemu ljudstvu Izraelu, ki si ga odrešil, in ne prištej nedolžne krvi ljudstvu svojemu Izraelu! In krivda krvi jim bo odpuščena.

⁹ Tako odpraviš nedolžno kri izmed sebe, ko storiš, kar je prav v očeh Gospodovih.

¹⁰ Ko pojdeš na vojsko zoper svoje sovražnike in Gospod, tvoj Bog, ti jih da v roke ter odpelješ izmed njih ujetnike

¹¹ in vidiš med ujetniki lepe postave žensko ter se vanjo zaljubiš, da bi jo vzel za ženo,

¹² vpelji jo v hišo svojo in naj si postriže lase in obreže nohte.

¹³ In naj sleče oblačilo ujetništva svojega in ostane v hiši tvoji ter joka cel mesec po svojem očetu in po svoji materi; in potem pojdi k njej in bodi njen mož, in ona bodi žena tvoja.

¹⁴ Ako pa nimaš veselja z njo, pusti jo, kamor hoče iti, ali za denar je nikakor ne smeš prodati, tudi ne kot s sužnico z njo ravnati, zato ker si jo ponižal.

¹⁵ Ako ima kdo dve ženi, eno, ki jo ljubi, in eno, ki mu je zoprna, in obe mu rodita otroke, ljubljena in neljubljena, in ako je prvorojenec tiste neljubljene:

¹⁶ ko pride dan, da bo delil svojim sinovom v dediščino, kar ima, ne sme storiti sinú ljubljene za prvenca mimo sina neljubljene, ki je prvenec;

¹⁷ temveč pripoznaj sina neljubljene za prvorojenca s tem, da mu da dvojni del vsega, kar ima; zakaj ta je začetek njegove moči in njegova je pravica prvenstva.

¹⁸ Ako ima kdo svojevoljnega in upornega sina, ki ne posluša glasu svojega očeta in svoje matere, in ga kaznujeta, pa ju noče poslušati,

¹⁹ naj ga primeta oče in mati ter ga pripeljeta k starešinam svojega mesta, k vratom svojega kraja,

²⁰ ter rečeta mestnim starešinam: Ta najin sin je svojevoljen in uporen, najinega glasu noče poslušati, požrešnik je in pijanec.

²¹ Nato naj ga vsi možje njegovega mesta posujejo s kamenjem, da umrje. Tako odpravi hudo izmed sebe, in vsak Izraelec bo slišal in se bal.

²² In če kdo zakrivi greh, ki je smrti vreden, in bo umorjen in ga obesiš na les,

²³ naj ne ostane njegovo truplo čez noč na lesu, temveč ga moraš tisti dan pokopati, zakaj kletev Božja je obešenec; ti pa ne smeš onečiščati dežele svoje, ki ti jo da v dediščino Gospod, tvoj Bog.