2 Mojzes 7 - Chráskov prevod

¹ In Gospod reče Mojzesu: Poglej, postavljam te za boga Faraonu, in Aron, brat tvoj, bode tvoj prerok.

² Ti boš govoril vse, kar ti ukažem, in Aron, brat tvoj, bo govoril Faraonu, da pusti sinove Izraelove iz dežele svoje.

³ Jaz pa zakrknem srce Faraonu in pomnožim znamenja svoja in čudeže svoje v deželi Egiptovski.

⁴ In Faraon vas ne bo poslušal; in položim roko svojo na Egipt in izvedem svoje vojske, svoje ljudstvo, sinove Izraelove, iz Egiptovske dežele z velikimi sodbami.

⁵ In spoznali bodo Egipčani, da sem jaz Gospod, ko iztegnem roko svojo nad Egiptom in izpeljem sinove Izraelove izmed njih.

⁶ Mojzes in Aron sta torej storila tako; kakor jima je ukazal Gospod, tako sta storila.

⁷ In Mojzes je bil osemdeset let star, Aron pa triinosemdeset let, ko sta govorila Faraonu.

⁸ In govoril je Gospod Mojzesu in Aronu, rekoč:

⁹ Ko bo z vama govoril Faraon in rekel: Naredita za sebe kak čudež! tedaj vêli Aronu: Vzemi palico svojo in vrzi jo na tla pred Faraonom; postane naj velika kača!

¹⁰ In gresta Mojzes in Aron k Faraonu in storita, kakor je ukazal Gospod: Aron je namreč vrgel palico svojo na tla pred Faraonom in pred služabniki njegovimi, in postala je velika kača.

¹¹ Tedaj pokliče tudi Faraon modrijane in čarodeje; in napravili so tudi oni, pismouki egiptovski, enako s čarovništvom svojim:

¹² vsak je vrgel palico svojo na tla, in postale so velike kače; a Aronova palica je požrla njih palice.

¹³ Ali srce Faraonovo se je otrdilo, in ni ju poslušal, kakor je bil govoril Gospod.

¹⁴ In reče Gospod Mojzesu: Srce Faraonovo je trdo; brani se izpustiti ljudstvo.

¹⁵ Idi k Faraonu zjutraj, glej, pojde ven k vodi; in stopi mu naproti ob bregu Nilovem, in palico, ki se je izpremenila v kačo, vzemi v roko svojo

¹⁶ in govori k njemu: Gospod, Bog Hebrejcev, me je poslal k tebi s tem naročilom: Odpusti ljudstvo moje, da mi služi v puščavi; in glej, dozdaj nisi poslušal.

¹⁷ Tako pravi Gospod: Po tem spoznaš, da sem jaz Gospod: glej, udarim s palico, ki je v roki moji, po vodi, ki je v reki, in izpremenila se bo v kri.

¹⁸ Ribe pa, ki so v reki, poginejo, in reka se usmradi, in gnusilo se bo Egipčanom piti vodo iz reke.

¹⁹ In reče Gospod Mojzesu: Vêli Aronu: Vzemi palico svojo in iztegni roko svojo nad vodami v Egiptu, nad njegovimi rekami, nad njegovimi vodotoki, nad njegovimi ribniki in nad vsemi vodnjaki njegovimi, da postanejo kri; in kri bode po vsej deželi Egiptovski, i v lesenih i v kamenitih posodah.

²⁰ In storila sta tako Mojzes in Aron, kakor je bil ukazal Gospod: povzdignil je palico in je udaril po vodi v reki, pred očmi Faraonovimi in pred očmi služabnikov njegovih; in vsa voda, kar je je bilo v reki, se je izpremenila v kri.

²¹ In ribe, ki so bile v reki, so poginile, in reka se je usmradila, in Egipčani niso mogli piti vode iz reke; in bila je kri po vsej deželi Egiptovski.

²² A pismouki egiptovski so naredili enako s čarovništvom svojim. In srce Faraonovo se je otrdilo in ni ju poslušal, kakor je bil govoril Gospod.

²³ In obrnil se je Faraon in šel na svoj dom, in niti to mu ni seglo do srca.

²⁴ In vsi Egipčani so kopali poleg reke, da dobe pitne vode, zakaj vode iz reke niso mogli piti.

²⁵ In preteklo je celih sedem dni, odkar je Gospod udaril reko.

²⁶ Tedaj reče Gospod Mojzesu: Idi k Faraonu in mu reci: Tako pravi Gospod: Izpusti moje ljudstvo, da mi služi!

²⁷ Če se boš pa branil ga izpustiti, glej, udarim vse pokrajine tvoje z žabami.

²⁸ In v reki bo kar mrgolelo žab, in izlezle bodo in šle v hišo tvojo in v spalnico in na posteljo tvojo, in v hiše služabnikov tvojih in med ljudstvo tvoje in v peči tvoje in v nečke tvoje;

²⁹ tudi na tebe kakor na tvoje ljudstvo in na vse služabnike tvoje bodo prilezle žabe.