1 Kralji 18 - Chráskov prevod

¹ In po mnogih dneh pride beseda Gospodova k Eliju, v tretjem letu, in veli: Pojdi, pokaži se Ahabu, da dam dežja na zemljo.

² Šel je torej Elija, da se pokaže Ahabu. Bila je pa velika lakota v Samariji.

³ In Ahab pokliče Obadija, ki je bil oskrbnik dvorca (Obadija se je pa silno bal Gospoda;

⁴ in zgodilo se je, ko je Jezabela morila preroke Gospodove, da je Obadija vzel sto prerokov in jih je skril v jami, tu petdeset in tam petdeset, ter jih je oskrboval s kruhom in z vodo).

⁵ In Ahab veli Obadiju: Pojdi po deželi do vseh studencev in do vseh potokov, če morda kje najdemo trave in ohranimo konje in mezge, da ne izgubimo vse živine.

⁶ Razdelita si torej deželo, da jo prehodita; Ahab gre po eni poti sam in po drugem potu Obadija sam.

⁷ In ko je Obadija na poti, glej, pride mu Elija naproti; in ga spozna ter pade na obraz in reče: Si li ti, gospod moj Elija?

⁸ On odgovori: Jaz sem. Pojdi, povej svojemu gospodu: Glej, Elija je tu.

⁹ On pa reče: Kaj sem pregrešil, da hočeš dati mene, hlapca svojega, Ahabu v roko, da me umori?

¹⁰ Kakor resnično živi Gospod, Bog tvoj, ni ga naroda ali kraljestva, kamor ni poslal moj gospod te iskat; in ko so rekli: Ni ga tukaj, je zahteval prisego od tistega kraljestva in naroda, da te niso našli.

¹¹ In sedaj mi veliš: Pojdi, povej gospodu svojemu: Glej, Elija je tu!

¹² Lahko se zgodi, ko odidem od tebe, da te duh Gospodov odnese ne vem kam; in ko pridem in povem Ahabu zate, on pa te ne najde, tedaj me umori. In hlapec tvoj se boji Gospoda od mladosti svoje.

¹³ Niso li tebi, gospodu mojemu, povedali, kaj sem storil, ko je Jezabela morila preroke Gospodove? Da sem jih skril sto izmed prerokov Gospodovih v jami, tu petdeset, tam petdeset, in sem jih oskrboval s kruhom in z vodo?

¹⁴ In sedaj mi veliš: Pojdi, povej gospodu svojemu: Glej, Elija je tu! In me umori.

¹⁵ In Elija reče: Kakor res živi Gospod nad vojskami, ki stojim pred njega obličjem, gotovo se mu pokažem danes!

¹⁶ Tedaj gre Obadija naproti Ahabu in mu to naznani. Ahab pa krene Eliju naproti.

¹⁷ In ko Ahab ugleda Elija, mu reče: Si li tu ti, ki spravljaš v nesrečo Izraela?

¹⁸ On odgovori: Nisem jaz spravil v nesrečo Izraela, temveč ti in tvojega očeta hiša s tem, da ste zapustili zapovedi Gospodove in si ti hodil za Baali.

¹⁹ Sedaj torej pošlji in zberi k meni vsega Izraela pri gori Karmelu in prerokov Baalovih štiristo in petdeset, tudi štiristo prerokov Ašerinih, ki jedo z mize Jezabeline.

²⁰ Ahab torej pošlje do vseh sinov Izraelovih in zbere preroke pri gori Karmelu.

²¹ In Elija stopi pred vse ljudstvo in reče: Kako dolgo omahujete na dve strani? Je li Gospod Bog, hodite za njim, če pa je Baal, hodite za njim! In ljudstvo mu ne odgovori besede.

²² Tedaj reče Elija ljudstvu: Jaz, jaz sam sem ostal prerok Gospodov, a prerokov Baalovih je štiristo in petdeset mož.

²³ Dajte nam torej dva junca, in oni naj si izbero junca zase in ga razsekajo in polože na drva, ognja pa naj ne zanetijo; in jaz pripravim drugega junca ter ga položim na drva, ognja pa ne zanetim.

²⁴ In kličite ime svojega boga, jaz pa bom klical ime Gospodovo: in Bog, ki odgovori z ognjem, ta bodi Bog. In vse ljudstvo odgovori in reče: Prav si govoril.

²⁵ Nato reče Elija prerokom Baalovim: Izberite si enega junca in ga pripravite najprej, zakaj vas je veliko; in kličite ime svojega boga, ognja pa ne zanetite!

²⁶ In vzamejo junca, ki jim je bil dan, in ga pripravijo, pa kličejo ime Baalovo od jutra do poldne, govoreč: O Baal, usliši nas! A ni bilo glasu, ne odgovora. In skačejo okoli oltarja, ki so ga naredili.

²⁷ In ko je bilo že poldne, jih zasmehuje Elija in veli: Vpijte prav glasno, saj je vendar bog! nemara da je zatopljen v misli, ali je šel na stran, ali je na potovanju; morda spi in se prebudi!

²⁸ In vpijejo glasno in se po svoji šegi bodejo z nožmi in sulicami, da je kri po njih tekla.

²⁹ In ko je minil poldan, še prerokujejo, dokler ne pride čas, da se prinese večerna daritev, a ni bilo glasu, ne odgovora, ne nikogar, ki bi poslušal.

³⁰ Tedaj veli Elija vsemu ljudstvu: Pristopite k meni! In ko pristopi ljudstvo k njemu, popravi oltar Gospodov, ki je bil razdrt.

³¹ In Elija vzame dvanajst kamenov, po številu rodov sinov Jakoba, ki se mu je zgodila beseda Gospodova, rekoč: Izrael bodi ime tvoje.

³² In iz teh kamenov zgradi oltar v imenu Gospodovem; in okoli oltarja naredi jarek, širok in globok za dvojno žitno merico.

³³ In pripravi drva ter razseka junca in ga položi na drva.

³⁴ Pa veli: Napolnite štiri vrče z vodo in jo izlijte na žgalno žrtev in na drva. In veli: Še v drugič storite to! In ko storé v drugič, veli: Storite še v tretjič! In store v tretje.

³⁵ In voda je tekla okoli oltarja; pa tudi jarek je napolnil z vodo.

³⁶ In ko pride čas, da se daruje večerna daritev, pristopi prerok Elija in reče: Gospod, Bog Abrahamov, Izakov in Izraelov, daj danes spoznati, da si ti Bog v Izraelu in da sem jaz hlapec tvoj in da sem storil vse to po besedi tvoji!

³⁷ Odgovôri mi, o Gospod, odgovori mi! da spozna to ljudstvo, da si ti, o Gospod, Bog in si ti sam preobrnil njih srce.

³⁸ Tedaj švigne doli ogenj Gospodov in požre žgalno daritev in drva in kamene in prst in poliže vodo, ki je bila v jarku.

³⁹ In ko vse ljudstvo vidi to, popadajo na obraze in govore: Gospod je Bog! Gospod je Bog!

⁴⁰ Elija pa jim veli: Primite preroke Baalove, da njih nobeden ne ubeži! In so jih prijeli. In Elija jih popelje doli k potoku Kisonu in jih ondi pomori.

⁴¹ In Elija veli Ahabu: Pojdi gori, jej in pij, kajti šumi, kakor da se bliža silen dež.

⁴² Ahab torej gre gori jest in pit. A Elija stopi na vrh Karmela in, pripognjen proti zemlji, skloni obraz svoj med kolena svoja.

⁴³ In reče hlapcu svojemu: Pojdi gori in poglej proti morju! In gre gori in pogleda, pa reče: Ničesar ni. In mu veli: Pojdi spet tja, sedemkrat!

⁴⁴ In ob sedmem potu reče: Glej, oblaček vstaja iz morja, majhen kakor moška roka. Pa veli: Pojdi in reci Ahabu: Zaprezi in pelji se doli, da te dež ne zadrži!

⁴⁵ In medtem malo po malo zatemni nebo z oblaki in vetrom, in nastane velik dež. In Ahab sede na voz in se pelje v Jezreel.

⁴⁶ Roka Gospodova pa je bila nad Elijem, in opasal si je ledje in tekel pred Ahabom do vhoda v Jezreel.