Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -

Luke 9 - BAṈARA KO VAIRU AMA LEVELEVEO


Jisu ko soroemo toni omuqa apositolo madu iruruputole
( Matiu 10:5-15 ; Maka 6:7-13 )

1 Ni vo Jisu ta o padoemake sea toni omuqa apositolo ni vota o katimake ko pizato ni zariekato kiadama ziolo poso kai akoeko ko male ama ni vere poso kai urikiko ko.

2 Ni vota o soroemake se tu kekai bazubazuto vo Baṉara ko lekasa puo ni ke urikimo se vere amu.

3 Ni vota eri mati kiolake, “Meta pulia quli me borikou meko talio kale, puliama daṉa, ni puliama ke pasepasetani ko vesa, puliama sailao, ni seleni, ni pui omuqa sabosabo.

4 Ni koa pade me meqai amaqeovo ama kale, meta me elou sai ti mebeta zolailou koa peuru kale azo.

5 Ni sai maba poso pui ke baroekimeloa koi me, meta me vaekou koa peuru ni me bapazikou koko pari meko kiti kale ama, tu meta meqai mamola pueko seta pui Baṉara ko madu inio,” kiolake.

6 Ni se disaipeli madu ta ke zolaike ni ke taliake kiadama zavaṉa poso kale. Ni seta kekai bazubazutake ko Uri ama Bazu ni ke urikimake se maba poso kiadakiadakoi.


Herodi ko niuniala
( Matiu 14:1-12 ; Maka 6:14-29 )

7 Ni so keru vo Herodi Qalili ala lekasa o viqe keru kiadama quli vo Jisu o erekako koa taku keru, inio vota matu niuniala ota evake, ako kake maba poso ta vo Jone Bapitaiso ta lula mata ota saeva voukale azo kikelake sole.

8 Ni kake ta poropita Ilaija inio mata o purata kikelake, ni mata kake ta mata kala matu lulavo ala poropita inio mata ota saeva kikelake.

9 Nio Herodi ta eri kiolake, “Aṉata lula a lezueve vo Jone, melai lala maba inio vo nei ada va viqani soama quli?” kiolake. Nio vota o matu madoekake tu velo vo Jisu.


Jisu ko niaemo sike vuro maba madu
( Matiu 14:13-21 ; Maka 6:30-44 ; Jone 6:1-14 )

10 Ni se apositolo madu ta ke vaitake ni kepa vai bazuekake vo Jisu kiadama se lula ke erekako quli. Ni vota o mati olake ke kiada pado Betiseida va kikelani peuru kasi vasia rana.

11 Melai matuma vaki ta ko viqake koa bazu, ni seta ke luluevake vo. Nio vota o baroekimake se, ni omai bazuekake se vo Baṉara ko lekasa puo ko kalo, ni se keka zariovini uriko ta o urikimake.

12 Ni lula matu raisiraisi kota evake inio sea toni omuqa disaipeli ta kevai kuevake vo ni eri kikelake, “Soroema nia maba poso tu ke zio sipole ama peuru poso kale ni kiaro poso kale ni kama sipole ama pade poso kasi tu ke vailiko ko sailao ni raneo ko zae, ako komia zae ta lealea kama zae sole,” va kikelake.

13 Melai vota eri ma kiolake se, “Me inio me niaemou sea maba poso,” ma kiolake. Ni seta ke vati tiorikake vo ni eri kikelake, “Eṉeta sike silo ama bereti ni omuqa niuniu ko kiada ikio eṉe kasi, melai noi nio, ṉota ṉo ṉela zaria eṉe tu eṉeta ṉe zio tu ṉeba tatabaraeko ko sailao komia matu padopadoilo ko, kio?” kikelake.

14 (Ako sea maba poso sai ke eveni ta sike vuro lasive amu, ni pui kepa ataeme rekoreko ni meqora poso.) Nio Jisu ta eri kiolake voko disaipeli poso kasi, “Sikesike toni maba tiniavo papuemomo se maba poso poqala poso kale,” kiolake.

15 Nio se disaipeli madu ta soa papuemo ke evake.

16 Nio Jisu ta o koake koa sike pado bereti ni koa omuqa niuniu, ni vota o tadatake aukale vasi ni vota o kati vararaitake ni uriavo o kasekake Baṉara kasi, ni o palamukake, ni vota o katimake ko voko disaipeli madu tu kema puariko se maba poso kiolake.

17 Ni sea kiadamu ta ke vuatake ni ke atapake muli, ni se disaipeli madu ta ke niaquekake koko nieuvima ni seta ke sukatikake toni omuqa suakao koko palakiako sailao.


Pita ko kasa ivo vo Jisu ta Baṉara o pitoevani Pakio inio
( Matiu 16:13-19 ; Maka 8:27-29 )

18 Omadeu ṉaniu kale Jisu obeta vararaita keru o kiada inio voko disaipeli madu ta kevai kuevake vo. Ni vota o kuimaemake se ni eri kiolake, “Lala lala ta bela kikela se maba poso?”

19 Ni seta eri kikelake, “Kake ta Jone Bapitaiso ṉa ṉa kikela. Mata kake ta Ilaija ṉa ṉa kikela. Ni mata kake ta mata kala lulala poropita ta mata ota tova saeva voukale azo inio ṉa kikela,” vati kikelake.

20 “Ta meta lala lala inio bela kimela?” ma kiolake. Nio vo Pita ta o vati tiorikake, “Ṉota vo Baṉara o pitoeṉani ṉa ni o soroeṉani ṉa Pakio ṉa,” kiolake.


Jisu ko kaseko voko tola ni vou
( Matiu 16:20-28 ; Maka 8:30—9:1 )

21 Nio Jisu ta o matu kaitimake se tu seta pui ke kasekou ko kala kasi.

22 Ni vota mata eri kiolake sekasi, “Aṉa maba a eveni lala ta a matu tolailou ni kelai keduvou se lotu tanatanamu, ni se raura kama siama madu, ni Mosese ko Bazu kekai nianiiekatani. Ni seta ke vouvaelou aṉa, melai zouke ala ṉaniu kale inio aṉata mata a jaevou,” kiolake.

23 Ni vota mata eri kiolake sea kiadamu kasi, “Vo oka zariani luluelo aṉa ta vota pui o kerukeruilou o ṉavi o kiada, melai vota o tolailou kiadama ṉaniu aṉako luluelo kale omadeuvo vo maba vo o borikani voko korosi jari, vo okai vouvo ama.

24 Ako vo oka zariani pakieko voko tupu kale ama saevo, ta vota o niumaeka inio voko saevo tovama saevo kale ama. Melai vo o ṉamuko ala voko tupu kale ama saevo aṉako luluelo kale ta o kovou noqola kama saevo.

25 Noi nio? Kala maba o ṉeamukani komia pado ama peuru ma peuru ko batiro melai okai suatani ko noqola kama saevo ta obe tauveziovo ala inio komia peuru ma peuru kale ama quli kale, kio? Maba pui!

26 Ako voa maba vo ota la qurato ala aṉa ni aṉako nianiiekato, vo inio aṉa maba a eveni lala ta ada va zoliovou voa maba so keru aṉa a vaitou keru aṉako ṉaṉaidara kale ni a Mama ni voko mateana poso ko ṉaṉaidara kale.

27 Melai aṉata a bazuemela me, kake mela koi me evani mela ta puliako vou inio meta me qelou vo Baṉara ko lekasa puo,” kiolake.


Jisu ko velo ko besizio
( Matiu 17:1-8 ; Maka 9:2-8 )

28 Ni omadeu vuiki ko tova vasi vo so kiove saita, inio Jisu ta o odiemake Pita, ni Jone ni Jemisi ni ke peatake kala sopu kale vararaitole. Ni Pita ni voko baerebaere kidi ta keta maroṉake.

29 Ni so keru vo obeta vararaita keru inio voko loilo ta kota besiziake ni edolovoa velo ota evake, ni voko sabosabo ta kapi jaria tapo simanamanato kota evake.

30 Ni omuqa maba ta ota podolo pesio qo vati evake vo. Nioqata Mosese ni Ilaija inio.

31 Ni nioqata qo podakake vokasi matuma ṉaṉaidara sate, ni nioqata qo vati pesipesitake vo Jisu vo o iko avo korotiko vo Baṉara ko vatolo voko voukale sai Jerusalema.

32 Ni Pita ni voko baerebaere kidi ke toirata keru seta ke keake Jisu ko ṉaṉaidara ni omuqa maba ta qopeta lojoake sai vo sase.

33 Ni nioqa qope vaevou kiqola keru vo Jisu, inio Pita ta eri kiolake vokasi, “Lekasa, matu uri nio eṉeta koi ṉo sate. Sole uri tu eṉeta ṉe ereko koi zouke kokukoku, kala ta ṉovo, kala ta Mosese vo, kala pado ta Ilaija vo.” (Melai vota pui o uria vakakukake vo kiolani avo.)

34 Ni so keru vo so beta kiola keru inio ko lei ta ko kuevake ni ko daipaemake se, ni sea disaipeli madu ta keta matu ṉake koa lei ko saboeme keru.

35 Ni seta ke viqake vo Baṉara ko kora koa leikale, ni eri kiolake, “Nei nio vo aṉavo Meqora vo aṉa a bitoeveni; tu tava viqomo vo ni luluekomo vo kiolani!” kikolako.

36 Ni so keru koa kora ko paike keru pesio, inio Jisu o kiada obeta evake sai. Nio se disaipeli madu ta moiza kebeta evake, ni koa taku kale ta puliala kevai bazuekake seke kevema quli.


Jisu ko urikivo ziolo kovai onobatani rusu
( Matiu 17:14-18 ; Maka 9:14-27 )

37 Ni koko raneo kale inio Jisu ni sea zouke disaipeli ta ke saqorake sopu kale azo, ni matuma vaki ta ko toraevake vo Jisu.

38 Ni kala maba koa vaki kale ala ta o upaupatake ni eri kiolake, “Tanala! Roquela aṉa tu kua tu pa vea aṉavo meqora, ako vota aṉavo pado meqora sole!

39 Ako kama ziolo ta ko noqoeva mati vo ni vota ota upaupata ota podoloa koi ni ko sarube pueva, ni ko ruakaruakaeva, ni kota ko tolaeva vo ni kota tapata tu ko vaevo vo sole!

40 Nio aṉata a basema ṉoko disaipeli madu tu keta va ṉamuko kiala melai seta pui ke rovea,” kiolake.

41 Ni vo Jisu ta o vati tiorikake vo, ni eri kiolake, “Mea maba poso komia taku kalea mela ta puliama oqu samela ni sarusarua mela. Noi tinia tu keu nio a elou mekasi? Aṉata aqai aquria meko bulo ko zokele sole!” So sole vota eri kiolake voa maba kasi, “Vati kua ṉovo meqora koi,” kiolake.

42 Ni so keru voa rusu o kueva keru vo Jisu kasi inio koa ziolo ta ko pivake vo miduku kale ni kota ko matu niuqeniuqelivake. Nio Jisu ta o riqaekake koa ziolo, ni o urikivake voa rusu, ni vota o kativake vovo mama.

43 Nio kiadama maba poso sai ke padoivani ta kekai vuzeike vo Baṉara ko matuma pizato. Ni se maba poso kebe kai vuzeiva keru kiadama quli vo Jisu o erekema, so keru inio vo Jisu ta eri kiolake voko disaipeli madu kasi,


Jisu ko mata kai bazuto voko vou
( Matiu 17:22-23 ; Maka 9:30-32 )

44 “Meta pui ukaka me ikou ko quli aṉa a melai bazueko ama quli me! Eri nio: aṉa maba a eveni lala ta ke vaelou se ruqe ama maba poso ko ṉase topi,” kiolake.

45 Melai se disaipeli madu ta pui ke paqumukake koa pesio ko kio ni kalo. Kota kota ma daipaike, so sole seta pui ke vakakukake ko, ni seta keta paṉaoke tu vai kuimaeko vo koko kio ni kalo.


Lala inio vo raura kala?
( Matiu 18:1-5 ; Maka 9:33-37 )

46 Ni kama pado zolizoliekinio ta ko ereivake sea disaipeli madu ko tiania ke ṉavio kude, ko lala pado se azo inio raura kala kikolako.

47 Ni Jisu ta ota mai potoake seko kerukeru, so sole vota o voake kala silo ala meqora, ni vota o lojoevake vo voko papara,

48 ni vota eri kiolake sekasi, “Vo o baroekivani kala nea silo ala meqora jari ala voko luluelo aṉa ko kio kale ta o baroekila inio aṉa. Ni vo o baroekilani aṉa ta o baroekiva vo o soroeleni aṉa. Ako vo o zarazaraivani mea kiada mela azo, vo inio vo raura kala,” kiolake.


Vo pui o melati kanaekivani me, vo inio o tauvemelani me
( Maka 9:38-40 )

49 Ni Jone ta eri kiolake, “Lekasa, eṉeta ṉe veala kala maba vo obe rerikani ko ziolo ṉoko ṉikale, ni eṉeta ṉe bazuevala vo tu o epezo, ako vota pui anime kale ala sole,” kiolake.

50 Nio Jisu ta eri kiolake vokasi, ni se vokale ama disaipeli madu kasi, “Meta pui dokolivo vo, ako vo pui o melati kanaekivani me, vo inio o tauvemelani me sole,” kiolake.


Sameria mu ko pui zarievo vo Jisu tu o zio seko peuru kale

51 Ni koa taku Jisu ko vaito aukale ama ta sipole kota evake, nio vota parani putole o vatoekake tu o zio Jerusalema peuru kale, so sole vota o taniekake talio sai.

52 Nio vota o soroemake kuleto voko talitalio maba poso, seke keveni kama pado Sameria ma peuru kale tu seta keva inainaeko kiadama quli sai.

53 Melai saizamu koa peuru kale amu ta pui keva zariake vo ako voko zio ko zuato ta Jerusalema sole.

54 Nio so keru nioqa omuqa disaipeli kidi Jemisi ni Jone qo kea keru ko, inio nioqata eri kiqolake, “Lekasa, ṉota ṉo qela zaria eqe tu eqeta qe nokaeke ko uza aukale azo ama tu ko saqoro tu ko siqaemo se, kio?” kiqolake.

55 Melai Jisu ta o liliziake ni o riqaekake nioqa.

56 Nio Jisu ni voko disaipeli poso ta keta olake edoloma pado peuru kale.


Vaeko kiadama quli ni luluevo vo Jisu
( Matiu 8:19-22 )

57 Ni so keru se kebeta talia keru keve tona inio kala maba ta eri kiolake Jisu kasi, “Aṉata a lulueṉou ṉo lai ma lai ṉoṉo ziovoa koi,” kiolake.

58 Nio Jisu ta eri kiolake vokasi, “Ko miduku kale ama biaṉa poso ta ikoana koko mamazo ko zae poso, ni ko okale ama biaṉabiaṉa poso ta ikoana koko ere, melai aṉa maba a eveni lala ta puliama a ṉaviko zae salala tu sai aṉa a mamazoa koi,” kiolake.

59 Ni vota mata eri kiolake kala pado maba kasi, “Luluela aṉa.” Melai voa maba ta eri kiolake, “Lekasa, zariela kuleto tu aba mutavo aṉavo mama saita,” kiolake.

60 Ni Jisu ta o tiorizatake ni eri kiolake, “Vaema se pui kekai baroani ko auvana kale ama saevo tu ke mutamo seko vouma maba poso. Melai ṉota pa kai bazubazute vo Baṉara ko lekasa puo,” kiolake.

61 Nio kala pado maba ta mata eri kiolake, “Aṉata a lulueṉou ṉo, tanala, melai kuleto zariela tu a zio tu aba uluemo a mabamu saita,” kiolake.

62 Melai Jisu ta eri kiolake vokasi, “Puliala maba vo o tanitani kiaruzo ni o tova besiekani voko kerukeru ti pui okai lilitani ko ta o maleziani vo Baṉara ko lekasa puo kale,” kiolake.

The New Testament in the Bilua language, Solomon Islands © The Bible Society of the South Pacific, 1995.

Bible Society of the South Pacific
Lean sinn:



Sanasan