Yokana 12 - Baibuli I Leb Kumam 2013Maria Owiro Yesu kede Mo i Betania ( Matayo 26.6-13 ; Marako 14.3-9 ) 1 Di oudo odong ceng kanyape tuno i Ebaga me Kalamo, Yesu oko ot Betania kakame oudo Lasaro bedo iye. Lasaro en oudo icuo kame Yesu oyaruno kikom jo oto. 2 Gin kiko iiko ne Yesu cam me otieno, di Marita oko toko; Lasaro da oudo ngat acel kikom jo kame oudo tie kacam kede Yesu. 3 Maria oko kwanyo cupa acel lung me mo kame kolwongo be nardi, kame wel mere tie malo adikinicel, en eko onyo i tien Yesu, di eko donyo weweo kede yer wie. Ngwece me mo nono oko wosun oromo ot dedede. 4 Yuda Isikariot kame oudo obedo ngat acel kikom josiao ka Yesu, ngat kame oudo oyaro rupao en, oko penyere be, 5 “Pinyo bo komio oudo likame kocato mo kikukuny noni i wel me denari tol adek di oko mino jocan?” 6 En eyamo kamano likame piento en oudo eparo pi jocan, do piento en oudo ngakuwo. En oudo bin edaro isau me sente di elwidaro gikame koketo iye. 7 Do Yesu oko waco be, “Wun wekunu dako no bedi, wekenu ekan mo no tuno kede ceng me yika. 8 Wun itienu kede jocan nakanaka, do ango likame abino bedo kede wu nakanaka.” Jo Oporo Kop me Neko Lasaro 9 Kakame ekodet adwong me Iyudayan owinyo kede be Yesu oudo tie Betania, gin kiko ot kuno, likame pi neno Yesu kenekene, do pi neno Lasaro da, ngat kame Yesu oudo oyaruno kikom jo oto. 10 Di do jodongo me josaseredoti oko cako iiko tam me neko Lasaro da, 11 pien Iyudayan atot oudo tie weko gin pire di kidonyo yei Yesu. Yesu Odonyo Yerusalem bala Abaka ( Matayo 21.1-11 ; Marako 11.1-11 ; Luka 19.28-40 ) 12 Oru mere, ekodet adwong kame oudo obino i ebaga oko winyo be Yesu oudo tie bino Yerusalem. 13 Kikano jo oko jako jange me otit, kiko ot pi riamo kede en di kilelemo be, “Osana! Etie kede winyo ngat kame bino i nying Rwot; Rubanga mi winyo but abaka me Isirael!” 14 Yesu oko udo atin me punda, en eko yito ingee, bala kame iwandik kacil waco kede be, 15 “Kur ibedunu lwor wun jo me Sion. Nenunu, abaka wu ine tie bino, di ewanano atin me punda!” 16 Josiao mege bin likame oko niang dwong me gigi i agege; do i kare kame oko yaruno kede Yesu i deyo ka Rubanga, gin kiko yutuno be oudo kowandiko gi nogi be bino timere i kom en, doko da di jo oko timo ne. 17 Ekodet me jo kame oudo tie kede Yesu kakame oudo elwongo kede Lasaro ooko ki ates di eko yaruno en kikom jo oto, oko mino ijura i kom gi dedede kame oudo otimere. 18 Gikomio ekodet oko ot pi riamo kede Yesu en ine be, gin oudo kiwinyo be en kame bin etimo gianena nogi. 19 Iparisayon oko donyo waco ken gi ken gi be, “Nenunu, wan nan likame obinunu twero timo gimoro akadi acel, pien piny dedede do tie lube!” Jogurik mogo Omoo Yesu 20 Jogurik mogo da oudo tie i kom jo kame oudo ooto Yerusalem pi woro Rubanga i kare me ebaga. 21 Gin kiko ot but Pilipo ngat kame oudo owok ki Betesaida, kame tie Galilaya, di kiko waco ne be, “Adwong, wan omito neno Yesu.” 22 Pilipo oko ot di eko waco ne Anderia, di Anderia oko upere kede, di kiko ot waco ne Yesu gikame Jogurik oudo owaco. 23 Yesu oko dwoko negi be, “Esawa do nan otieko tuno kame koyaro mino kede deyo i kom Wot ka dano. 24 Ateteni awaco ne wu be, ka likame nyige me kal opoto i lobo di eko to, en ebino dong di etie acel kamanono; do ka eto, ebino nyako nyige atot. 25 Ngat kame maro kuo mere bino kei, do ngat kame dagi kuo mere i piny kan, udo en ekane pi kuo kame bedo nakanaka. 26 Ka ngatamoro mito tic pira, poore en eluba, tetekeny kakame ango abedo iye, en kakame ngatic na da bino bedo iye. Di do Papa na ko bino nyuto wor i kom ngat nono. Yesu Owaco Kop kame mako To Mere 27 “Nan cunya tie kede peko. Nan do awac benyo? Benyo, awac be, ‘Papa, laka ki esawa me can noni?’ Li, pien kop noni en komio ango atuno iesawa ni. 28 Papa, mi deyo bed i nyingi.” Dwan oko winyere di waco ki malo be, “Ango atieko mine deyo, doko abino medo timo kamanono.” 29 Ekodet kame oudo tie cungo kuno oko winyo dwan nono, di kiko waco be manono oudo mwoc me kot, do mogo oko waco be, “Malaika en oyamo kede!” 30 Do Yesu oko dwoko ne gi di ewaco be, “Dwan ni likame oyamo pira, do piru. 31 Nan do en esawa me ngolo kop ne piny kan. Rubanga oyaro riamo ngat kame lem pugo piny kan tenge. 32 Doko kame kotinga malo ki piny kan, abino coko jo dedede buta.” 33 En eyamo kaman pi nyuto epone kame oudo eyaro to kede. 34 Ekodet oko dwoko ne be, “I Iswil wa, wan owinyo be Kirisito bino bedo kede wan nakanaka. Epone nyo do komio in iwaco be poore ting Wot ka dano malo? Wot ka dano noni do en ngai?” 35 Kikano Yesu oko waco negi be, “Lero pwodi tie kede wu pi kare moro acecek, miero iotunu di pwodi lero tie kede wu, tetekeny kur colo nguk wu; pien dano kame tie ot i colo likame ngeo kakame etie ot iye. 36 Wun miero do iyeunu lero, di nan pwodi etie kede wu, tetekeny ibedunu idwe me lero.” Ingei yamo kope go, Yesu oko yai di eko ot pwono ne gi. Jo Odagi Yei Yesu 37 Bed bala Yesu oudo otimo gianena atot i nyim gi, do likame gin kiko yei en; 38 manono en komio kop kame enabi Isaya bin owaco ocobere kakare be, “Rwot, ngai en koyei kop kame wan owaco? Doko ngai en kame Rubanga onyuto twer mere bute?” 39 Pi mano, omio gin likame kiko yei, pien Isaya oudo bobo oko waco be, 40 “Rubanga otieko umo wang gi, doko etieko cego tam gi, ka koto oudo likame kamanono, koto wang gi okaruno neno, doko koto wi gi da oniang, di kiko lokere buta di ango ako cango gi.” 41 Isaya bin oyamo kope nogi pien oudo etieko neno deyo ka Yesu di eko yamo kope kame make. 42 Bed bala kamanono da, jotel me Iyudayan atot oko yei en, do pi lworo Iparisayon oko mino likame kiko tuco yei gi nono, tetekeny kur riam gi tenge ki sinagoga. 43 Pien oudo gin kimaro pak me dano kalamo pak kame yai kibut Rubanga. Kope ka Yesu bino Ngolo ne Jo Kop 44 Yesu oko yamo kede dwan amalo di ewaco be, “Ngat kame yei ango, udo likame eyei ango do udo eyei ngat kame oora. 45 Doko ngat kame nenango, udo eneno ngat kame oora. 46 Ango abino i piny bala lero, tetekeny ngat kame yei ango kur dong di etie i colo. 47 Ka ngatamoro owinyo kope na di likame eko lubo gi, ango likame angolo ne kop, pien ango likame abino pi ngolo kop ne piny, do pi lako piny. 48 Ngat kame daga di likame emito gamo kop na, en etie kede ngat kame bino ngolo ne kop; doko kop kame ango ayamo en kame bino ngolo nen kop i ceng me ajikini. 49 Pien likame ango ayamo man kede wia kena, do Papa ngat kame oora en kociko na, di emia gikame poore atatamo kede gikame poore awaci. 50 Doko ango angeo be cik mere mio jo udo kuo kame bedo nakanaka. Pi mano, ango awaco gikame Papa ocika be ayami.” |
Baibuli I Leb Kumam © Bible Society of Uganda, 2013.
Bible Society of Uganda