Matayo 14 - Baibuli I Leb Kumam 2013To ka Yokana Ngaibatis ( Marako 6.14-29 ; Luka 9.7-9 ) 1 I kare no Erode ngapug me Galilaya oko winyo epone kame oudo nying Yesu iruo kede, 2 en eko waco ne jotic mege be, “Yokana Ngaibatis en ine kame oyaruno kikom jo oto, en komio etie kede twer acal kamano.” 3 Pien Erode oudo omio komako Yokana di oko tweno i otkol pi kop Erodia, dako ka omin mere kame nyinge Pilipo; 4 pien Yokana oudo owaco ne be, “Iswil likame yei ni nyomo Erodia.” 5 Bed bala Erode oudo mito neko Yokana, do en eko lworo jo, pien jo oudo tero be Yokana obedo enabi. 6 Di bin ceng kame koyutuno kede nywalo Erode otuno, nyar ka Erodia oko miel i nyim wele kame oudo obino i ebaga, di cuny Erode oko bedo yom adikinicel, 7 omio en eko cikere di elairo pi mino nyako nono gimoroni kenekene kame en ebino penyo be mie. 8 Nyako nono oko lubo acora ka toto mere, di en eko waco be, “Mia wi Yokana Ngaibatis i sinia kan.” 9 Gini oko cobo cuny abaka, do pi kite kame oudo etieko kwongere kede i nyim wele mege, en eko ciko be miero mi nyako nono gikame epenyo. 10 En eko cwano jo ooto ngolo ngut Yokana i otkol, 11 oko kelo wi Yokana di tie i sinia di oko mine, di en eko tero ne toto mere. 12 Josiao ka Yokana oko bino kiko kwanyo kome kiko ot yiko, di do kiko ot waco ne Yesu. Yesu Opito Jo Tutumia Kany ( Marako 6.30-44 ; Luka 9.10-17 ; Yokana 6.1-14 ) 13 Kakame Yesu owinyo kede kop me to ka Yokana, en eko donyo i yi yee di eko yai ki kuno eko ot kakoling. Do kakame jo owinyo kede kamano, kiko yai ki bomban kede tien gi di kiko lube. 14 I kare kame Yesu oudo tie wok kede i dog nam, en eko neno ekodet me jo, eko bedo kede par pirgi, en eko cango joe gi kame oudo tuwo. 15 Kakame piny oyuto kede, josiao mege oko bino bute di kiko waco ne be, “Kan oling, doko esawa okato, peruno jo ot wil cam i calere kiyapiyapi kan.” 16 Yesu oko dwoko ne gi be, “Likame kipoore ot tenge, wun nogo miunu gi gimoro kicami.” 17 Gin kiko waco ne be, “Wan otie kan kede mugati kany kede deknam are kenekene.” 18 Yesu oko waco ne gi be, “Kelunu gi buta kan.” 19 En eko waco ne ekodet pi bedo piny i wi lum. En eko kwanyo mugati kany kede deknam are nogo, di eko ngino malo, eko pwono Rubanga di en eko tuturo mugati, eko mino josiao mege, di josiao oko popoko ne jo. 20 Gin dedede kiko cam kiko yeng. Di josiao oko coko cam kame odong oko pongo ibukito tomon kiwie are. 21 Cuo kame ocamo wel gi oudo romo tutumia kany, di likame komaro iye mon kede idwe. Yesu Ooto ki wi Pii kede Tiene ( Marako 6.45-52 ; Yokana 6.15-21 ) 22 Yesu oko mino josiao mege odonyo i yi yee pi telo ne yongayo me ot loka, di en ber edong cen peruno jo. 23 Ingei peruno jo, en eko ot i wi moru kene pi lego. Kakame piny oyuto kede, en oudo etie do kuno kene. 24 Esawa no yee oudo otieko do tuno kakabor kede itela, di ebuka tie napunapun i kome, pien yamo oudo tie buko di wok ki tetu nyim gi. 25 Do di piny bin otuno obai, Yesu oko bino but gi di eoto ki wi pii kede tiene. 26 Do kakame josiao onene kede di eoto ki wi pii kede tiene, lworo atek oko mako gi, kiko waco be, “Kom jwogi inonono.” Kiko cako dwilao pi lworo. 27 Cucuto di Yesu oko waco ne gi be, “Bedunu kede nwangcuny, ango inononi, kur lworo maku.” 28 Petero oko dwoko be, “Rwot, ka in inonono, wac ne ada abin buti ki wi pii.” 29 Yesu oko waco ne be, “Bia.” Petero oko wok ki yee di eko ot but Yesu kede tiene ki wi pii. 30 Do kakame eneno kede yamo, lworo oko make, eko cako lwiny i yi pii. En eko kok be, “Rwot laka.” 31 Cucuto Yesu oko rieno cinge oko make, di eko waco ne Petero be, “In ngat kame yei ni nonok, pinyo komio cunyi gung?” 32 Kakame kidonyo kede i yi yee, yamo oko kwei. 33 Jo kame oudo tie i yi yee oko mine wor di kiwaco be, “Ateteni in ibedo Wot ka Rubanga.” Yesu Ocango Jotuwo i Genesaret ( Marako 6.53-56 ) 34 Kakame kitieko do ngolo kede nam, kiko wok itela i Genesaret. 35 Kakame jo me kuno oneno kede Yesu di kiko ngene, gin kiko cwano jo i adulion me kuno dedede, di jo oko kelo ne Yesu jo dedede kame oudo tuwo. 36 Di gin kiko donyo bako dog gi ne Yesu be eyei ne jotuwo mulo lak egoe mere. Jo dedede kame oko mulo egoe mere oko cango. |
Baibuli I Leb Kumam © Bible Society of Uganda, 2013.
Bible Society of Uganda