Luka 7 - Baibuli I Leb Kumam 2013Yesu Ocango Ngatic me Ngadwong me Isirikalen me Roma ( Matayo 8.5-13 ) 1 I kare kame do Yesu otieko waco ne kede ekodet kop dedede, en eko yai eoto Kaperanaum. 2 Bin tie ngadwong me isirikalen kuno, kame oudo tie kede ngatic mere kame emaro twatwal, kame oudo tuwo omako iyapiyapi to. 3 Kakame ewinyo kede kop i kom Yesu, en eko cwano joadongo mogo me Iyudayan pi ot kwane pi bino cango ngatic mere. 4 Kakame jo nogo otuno kede but Yesu, kiko donyo ngangao en kitek di kiwaco be, “En dano aber, poore itim ne kamanono, 5 piento en emaro jo me ateker wa, doko etieko gero ne wa sinagoga.” 6 Kikano di do Yesu oko upere kede gi. Kakame enoko kede paco, ngadwong me isirikalen nono oko cwano jowote pi ot siramo en pi waco ne be, “Rwot kur do ilol komi, pien ango likame apoore me in bino donyo i oda; 7 en komio ango ako tamo be likame apoore pi tuno buti. Do in kenekene wac kop nono, di ngatic nango ko bino cango. 8 Pien akadi ango da kikoma, atie i akarunikin me jo kame loa, doko da atie kede isirikalen kame tie i akarunikin na. Ka aciko acel kikom gi be, ‘Oti,’ en eoto; doko ka awaco ne ace da be, ‘Bia,’ en ebino; kede ka awaco ne epasoit na be, ‘Tim gini,’ en etimo.” 9 Kakame Yesu owinyo kede kop noni, en eko bedo kede ur twatwal i kome, omio en eko lokere di eko waco ne jo kame oudo lube be, “Amito waco ne wu be, ango pwodi likame lem audo epone me yei kame cal kaman, akadi kiton i Isirael.” 10 Kakame jo kame bin kocwao nogo odok kede paco, kiko udo epasoit mere nono di otieko cango. Yesu Oyaruno Wot ka Apuserut 11 Oyotoyot ingei mano, Yesu oko ot i bomba me Nain, di eupere kede josiao mege kede twon ekodet me jo. 12 Di do bin enoko dog orute me bomba nono, oudo kotie diedielo icuo moro oto, kame oudo obedo atin awobi acel kenekene, kame toto mere oudo obedo apuserut. Ekodet adwong kowok ki bomba oudo tie upere kede en. 13 Kakame Rwot oneno kede apuserut nono, kisa oko make i kome di en eko waco ne be, “Kur ikoki.” 14 En eko ot di eko mulo elago; jo kame oudo tie diedielo liel oko cungo. Di Yesu oko waco be, “Awobi, awaco ni be, yai malo.” 15 Icuo kame oudo oto nono oko lepun malo di eko bedo, di eko cako yamo da, di do Yesu oko mine i cing toto mere. 16 Lworo atek oko mako gin dedede, kiko do donyo pako Rubanga di kiwaco be, “Enabi adwong do otieko wokun i diere wa!” kede be, “Rubanga do otieko bino pi lako jo mege!” 17 Rwonge mere nono oko sarakin i Yudea dedede, kede i pinye kame kio kede. Jo kame Yokana Ngaibatis Ooro ( Matayo 11.2-19 ) 18 Josiao ka Yokana Ngaibatis oko tatamo ne Yokana gikame otimere dedede; di do en eko lwongo jo are kikom gi, 19 di eko cwano gi but Rwot pi ot penye be, “Mam in en kame ibedo ngat kame oudo kowaco be oyaro bino, arabo wan omeede daro dano ace?” 20 Kakame gin do bin kituno kede but Yesu, kiko waco ne be, “Yokana Ngaibatis ocwao wa be obin openyi be, ‘In en ibedo ngat kame oudo kowaco be oyaro bino arabo wan omeede daro dano ace?’ ” 21 Esawa nono di Yesu oko donyo cango jo atot kame oudo tie kede tuwo apapat, aumpuli, kiton tipere areco, doko en eko yabo wang jo atot kame bin oudo obedo imuduka. 22 Di do Yesu oko dwoko ne josiao ka Yokana nogo be, “Dokunu ikounu waco ne Yokana gikame wun inenunu kede kame iwinyunu: wang imuduka oyabere, ingwalasa do twero ot, komio jo kame tie kede dobo ocango, idingoi da yit gi oyabere, koyaruno jo oto, kede kotuco Kop Aber ne jocan. 23 Etie kede winyo ngat kalikame cunye wang pi ango.” 24 Kakame jo kame bin Yokana ooro otieko kato kede, Yesu oko cako yamo ne ekodet kop i kom Yokana be, “I kare kame wun bin iotunu kede but Yokana i tim, oudo iotunu neno nyo? Benyo, oudo iotunu neno lagara kame yamo yayango? 25 Nyo kara ber kame wun oudo iotunu pi neno? Mam icuo kongapere kiber? Jo kame ngapere kiber di kitie kede kuo amalo bedo i miere me abakai. 26 Do nyo kara ber kame wun oudo iotunu pi neno? Benyo, oudo iotunu neno enabi? Ebo, doko awaco ne wu be, ngat kame kalamo enabi en kame wun oudo iotunu neno. 27 Piento Yokana en kame iwandik kacil waco kop i kome be, “‘Neni, atie cwano ngaor na geo ot nin anyim, kame bino iiko yongayo nin.’ ” 28 Di bobo Yesu oko meede be, “Amito waco ne wu be, kikom jo dedede kame kotieko nywalo, likame tie ngatamoro kame pire dwong kalamo Yokana. Do ngat kame titidi twatwal i Ajakanut ka Rubanga en kame pire dwong kalamo en.” 29 Kakame kiwinyo kede kop noni, jo dedede kiton jorar esolo oko yei be Rubanga opoore; pien kiyei ne Yokana batiso gi. 30 Do Iparisayon kede jopwony me Iswil oko dagi lubo mit ka Rubanga pirgin, pien likame kiyei ne Yokana batiso gi. 31 Yesu oko meede di ewaco be, “Abino poro jo me i kare ni kede nyo? Gin ber kical kede nyo? 32 Gin kical kede idwe kame tie bedo i atale, di do ekodet acel lwongo ocelu di kiwaco be, ‘Wan okuto ne wu bilo, ikounu dagi miel! Doko owero ne wu wer me to da ikounu dagi koko!’ 33 Pien Yokana Ngaibatis bin obino di likame ecamo, doko di likame emato akadi bwini da, wun ikounu waco be, ‘Icuo ni tie kede jwogi.’ 34 Nan Wot ka dano obino di ecamo, doko di emato da, bobo ilokerenu waco be, ‘Nenunu icuo ni obedo ngacam kede ngamera, doko en ngawot jorar esolo kede jodubo!’ 35 Do ateni me rieko ka Rubanga nyutere kibut idwe mege dedede.” Yesu Obedo i Paco ka Simoni Ngaparisayo 36 Ngaparisayo acel oko waco ne Yesu pi ot nywako kede en cam, Yesu oko ot i ot me Ngaparisayo nono di eko bedo piny, di eko donyo cam. 37 Oudo dako moro tie i bomba nono kame obedo ngadubo. Kakame ewinyo kede be Yesu oudo tie cam i ot me Ngaparisayo nono, eda eko ot kuno kede cupa mere me mo angwe kur. 38 Di en eko luro piny di eko donyo koko di pige wange ton i tien Yesu. En eko donyo weweo tien Yesu kede yer wie, di enoto, doko en eko donyo wiro gi kede mo nono. 39 Kakame do Ngaparisayo nono oneno kede gino, en eko donyo yamo i cunye kene be, “Ka koto icuo ni oudo obedo enabi, koto engeo epone me dako kame tie mumulo en noni, pien dako noni obedo ngadubo.” 40 Yesu oko dwoko di ewaco be, “Simoni, atie kede kop moro kame amito waco ni.” Simoni oko dwoko be, “Apwony kop nyo inonono?” 41 Yesu oko cako yamo be, “Oudo tie ngat kame kopo jo lim, kame tie kede jobanyi mege are; ngat acel oudo tie kede banya mere me denari tol kany, ngat ocelu oudo tie kede banya me denari ot kany. 42 Do kakame culo olo gi kede, en eko sasiro gin dedede. Nan do ngai kikom gi en kame poore mare kalamo?” 43 Simoni oko dwoko be, “Ango aparo be ngat kame koweko ne banya adwong.” Yesu oko waco ne be, “Idwoko kakare.” 44 Yesu oko lokere kakame dako nono tie iye, di eko waco ne Simoni be, “Mam ineno dako noni? Ango adonyo i odi, do in likame iko mina pii me lwoko tiena, do en elwoko tiena kede pige wange, doko en eko weweo gi kede yer wie. 45 In likame igama di inota, do en likame eweko noto tiena cako oki ango bino kan. 46 In likame iwiro wia kede mo, do en nan etieko wiro tiena kede mo. 47 En komio nan ango awaco ni be, dub mege kame oudo tot kotieko sasiro, en komio etie kede amara adwong. Do ngat kame kosasiro dub mege kame oudo nonok, tie da kede amara atitidi.” 48 Di do Yesu oko waco ne dako nono be, “Kotieko do sasiro in ki dub ni.” 49 Jo kame oudo tie nywako kede cam oko cako penyere ken gi ken gi be, “Kara do ber ngai ine kame twero kiton sasiro jo ki dub gi?” 50 Do Yesu oko waco ne dako nono be, “Yei ni olaki, ot kede mulem.” |
Baibuli I Leb Kumam © Bible Society of Uganda, 2013.
Bible Society of Uganda