Ageini 24 - Baibuli I Leb Kumam 2013Nyom ka Isaka 1 Aburaam oudo otieko do ti, mwakini me dongo mere da oudo okato twatwal. Rubanga bin omie winyo i jamini dedede kame en ebedo timo. 2 Aburaam bin oko waco ne ngatic mere adwong, kame lo jamini kame en oudo etie kede dedede be, “Ango akwai irwak cingi i dierediere me amuros na, 3 di iko lairo i nying Rwot, Rubanga me malo kede piny, be likame ibino nyomo ne woda dako kikom anyira me Kanan, jo kame ango atie bedo i diere gi. 4 Do in ibino ot i piny kame ango awok kiye, but joawade na di iko yero dako ne woda Isaka.” 5 Ngatic nono oko penye be, “Do ka nyako kame ango ayero likame oko yei upere keda pi bino kane, benyo, ango miero do ater wodi adwoke i piny kame in bin iwok kiye?” 6 Aburaam oko gamo be, “Miero inen be likame itero woda kuno. 7 Rwot Rubanga me malo, ngat kame bin okwanya ki ot ka papa na, i piny kame oudo onywala iye, doko en eko yamo keda di ekwongere buta be, ‘Ango abino mino lobo noni but ikwae ni,’ en ebino cwano malaika mere telo nin yongayo di in iko bino yero ne woda dako ki kuno. 8 Do ka nyako nono likame bino yei upere kedi, in ibino gonyere ki kwongere noni; kenekene in miero kur iter woda kuno.” 9 Di ngatic nono oko do rwako cinge i dierediere me amuros ka Aburaam ngadwong mere di eko kwongere bute i kom kop noni. 10 Di do ngatic nono oko yai kede aguraguran tomon me ngadwong mere, etero gi kede giamia me epone dedede kibut ngadwong mere. En eko ot Mesopotamia i bomba kame Nakor oudo bedo iye. 11 Kakame bin en etuno kede kuno, en eko mino aguraguran oriondiko piny i nget atan kame bin tie ooko me bomba. Oudo esawa me otieno, kame mon omo kede pii ki atan inonono. 12 En di eko ilega be, “Okwe Rwot, Rubanga ka ngadwong na Aburaam, ango akwai imi gi dedede cobere na kiber i ceng atin di iko nyuto amara nin kalikame lokere but ngadwong na Aburaam. 13 Neni, ango ayaro cungo kan i nget atan me pii di anyira me jo me bomba bino twomo pii. 14 Mi nyako kame ango abino waco ne be, ‘Akwai imia amat pii ki agulu ni,’ di en eko bino waco na be, ‘Mati, doko ango abino mino aguraguran ni da pii’, mi manono bed ngat kame in iyero ne Isaka ngatic nin. Manono bino mino ango angeo be in itieko nyuto but ngadwong na amara ni kalikame lokere.” 15 Di pwodi en oudo likame etieko yamo mere, Rebeka di tuno kede agulu mere di eyeo i epepet. En oudo ebedo nyar ka Betuel wot ka Milika dako ka Nakor, kame oudo obedo omin me Aburaam. 16 Nyako nono oudo cil twatwal, doko oudo pwodi likame engeo icuo moro. En eko donyo i atan, di eko twomo pii pong agulu mere di eko wok kede ooko. 17 Di do ngatic ka Aburaam oko ringo bute pi riamo kede di eko waco ne be, “Akwai imia amat pii anonok kiye agulu ni.” 18 Nyako nono di oko gamo be, “Mati, ngadwong na,” awakawaka di eko tingo agulu pii mere ki epepet di eko gagao kede cinge di en emato. 19 Kakame Rebeka otieko mine emato kede pii, eko waco ne be, “Ango ayaro twomo ne aguraguran ni da pii, tuno gin dedede tieko mato.” 20 En di awakawaka ebwoto pii me agulu mere i yi atuba, di bobo eringo i atan twomo ace. En eko twomo pii ne aguraguran dedede. 21 Ngatic nono oko bedo ngine eliling pi mito niang ka Rwot oudo otieko mino sapali mere ocobere kiber. 22 Kakame aguraguran bin otieko mato kede pii, ngatic nono oko kwanyo mwola me saabu, kame koketo i um, kame tie guram kany, kede alung are me ngut cing, kame acelacel tie guram tol acel, 23 di eko waco ne be, “Waca, in nyar ka ngai? Benyo, agola twero udere i ot ka papa ni kame wan otwero buto iye?” 24 En eko gamo be, “Ango nyar ka Betuel ngat kame obedo wot ka Milika me enywalo kede Nakor.” 25 Eko medo be, “Wan opong kede gibuto kede cam me aguraguran, doko agola me buto wuda tie.” 26 Ngatic ka Aburaam oko kudo wie piny di eko woro Rwot. 27 En ewaco be, “Pwoc bed but Rwot, Rubanga ka ngadwong na Aburaam, ngat kame oko bedo kede amara kalikame lokere kede genere but ngadwong na. Rwot otieko tela tuno i ot ka wad gi ngadwong na.” 28 Di do nyako nono oko ringo eoto tatamo ne jo kame oudo tie i ot ka toto mere gi dedede kotimere. 29 Rebeka bin tie kede omin mere kame nyinge Laban. Laban oko ringo i atan but ngatic nono. 30 Kakame Laban bin oko neno kede mwola kame kongapo i um, kede alung i ngut cing amin mere, kede eko winyo kop kame amin mere otatamo di ewaco be icuo nono en kowaco ne, en eko ot but ngatic nono di eko ude etie cungo i nget aguraguran mege i atan. 31 En eko waco ne be, “Bia ibed kede wa, Okwe in ngat kame Rwot otieko mini winyo. Pinyo kame mio in itie cungo ooko kan di ango atieko iiko ni ot kiton kabedo me aguraguran ni?” 32 Di do ngatic ka Aburaam nono oko ot paco kede Laban. Laban oko gonyo yec ki ngei aguraguran di eko mino gi cam kede eko tero gi kabuto. Di eko kelo pii ne Ngatic ka Aburaam me en lwoko tiene karacel kede jo mege. 33 Kakame oko kelo ne kede cam, en eko waco be, “Ango likame ayaro cam tuno di ango atieko tatamo kop kokela.” Laban oko waco ne be, “Wac kop nono.” 34 Di do en eko waco be, “Ango abedo ngatic ka Aburaam. 35 Rwot otieko mino ngadwong nango winyo adwong twatwal, doko etieko baro. Rwot otieko mine romini, diegi kede doke, siliba kede saabu, ipasoi amon kede acuo, aguraguran kede pundan. 36 Doko Sara dako ka ngadwong na i wi tio mere oko nywalo ne ngadwong na atin awobi. En etieko mine jamini dedede kame en etie kede. 37 Ngadwong na oko mina akwongere di ewaco na be, ‘In likame ibino mono ne woda dako kikom anyira me Kanan, jo kame ango atie bedo i lobo gi. 38 Do in ibino ot i ot ka papa na, but joawade na, di iko yero ne woda dako kibut gi.’ 39 Ango di ako penyere be, ‘Do ka nyako nono oko dagi upere keda kono?’ 40 Do en eko waco na be, ‘Rwot kame ango abedo lubo kop mere bino cwano malaika mere upere kedi di eko mino gikame ioto timo cobere. In ibino mono ne woda dako kikom joawade na, ki ot ka papa na. 41 Kwongere nin buta likame bino bedo i wii ka in ioto but joawade na di gin kiko dagi mini nyako; in ibino do gonyere ki kwongere nin buta.’ 42 “I ceng atin noni di ango atuno i atan, ango ako lego be, ‘Okwe Rwot, Rubanga ka ngadwong na Aburaam, ango akwai imi gikame ango abino kan pi timo cobere. 43 Ango ine atie cungo kan i nget atan me pii; ka nyako moro obino pi twomo pii, ango abino kwane pi mina pii me amata ki agulu mere. 44 Ka en eko yei doko di eko twomo pii kiton ne aguraguran na da, ango akwai imie ebed dako kame Rwot otieko yero ne wot ka ngadwong na.’ 45 “Di pwodi ango oudo likame atieko yamo kop i cunya, inonono di aneno Rebeka bino di eyeo agulu pii mere i epepet. En di eko donyo i atan, eko twomo pii. Ango ako waco ne be, ‘Akwai imia pii amati.’ 46 Awakawaka di en etingo agulu mere piny ki epepet mere di eko waco na be, ‘Mati, doko ango abino mino aguraguran ni da pii.’ Aso, ango di ako mato pii, doko en eko mino aguraguran da pii. 47 Di do ango ako penye be, ‘In ibedo nyar ka ngai?’ En eko waco na be, ‘Ango nyar ka Betuel, wot ka Nakor me enywalo kede Milika.’ Ango di do ako keto mwola i ume kede alung i ngut cinge. 48 Ango di ako do kudo wia piny di ako woro Rwot, di ako pake, Rubanga ka ngadwong na Aburaam, ngat kame oudo otela kiber kiton ot udo nyar ka wad gi ngadwong na, me tero ne wode. 49 Nan do ka wun ibinunu timo ne ngadwong na bero kede ateni, wacanu; doko ka li da, wacanu, tetekeny ango angei gi me atima.” 50 Laban kede Betuel oko gamo be, “Bala kame kop noni owok kede kibut Rwot, wan oli kede kop moro iye. 51 Neni, Rebeka ine i nyimi, in tere di en eko bedo dako ka wot ka ngadwong nin, bala kame Rwot otieko waco.” 52 Kakame ngatic ka Aburaam owinyo kede kamano, eko riebere piny di eko woro Rwot. 53 Di eko woto mwolere kame kotimo kede siliba kede saabu, kiton igoen di eko mino Rebeka; eko mino omin me Rebeka kede toto mere da giamia me wel amalo. 54 Di do ngatic ka Aburaam karacel kede cuo kame bin en eupere kede gi oko cam di kiko amata, di kiko buto kuno. Kakame kiyai kede odiko, en eko waco be, “Yeunu na dok but ngadwong na.” 55 Omin me Rebeka kede toto mere oko waco be, “Wek kong nyako no dong kan kede wan pi kare moro, akadi bala pi ceng tomon kenekene; i cen mere di do en eko karuno ot.” 56 Do en eko waco negi be, “Kur imianu agali, pien Rwot otieko mino sapali nango ocobere kakare; wekunu ango adok but ngadwong na.” 57 Gin di kiko gamo be, “Wan oyaro lwongo nyako di oko penye.” 58 Gin di kiko lwongo Rebeka di kiko penye be, “Benyo, in ibino ot kede icuo ni?” En di eko gamo be, “Ebo, ango ayaro ot.” 59 Gin di kiko mino amot me yai but Rebeka amin gi, kede dako kame bin gwoke, karacel kede ngatic ka Aburaam kede cuo kame bin upere kede. 60 Di gin kiko lamo ne Rebeka winyo di kiwaco be, “Amin wa, wan okwao ni idok toto me jo atutututu; okwao be ikwae ni bwon jokwor gi di kiko mano bomban gi.” 61 Di do Rebeka kede anyira kame konye oko yai, kiko bedo ingei aguraguran di kiko upere kede ngatic ka Aburaam. Ngatic nono oko tero Rebeka edok kede. 62 I kare nono Isaka oudo oyai ki Beerlakairoi di eko donyo bedo Negeb. 63 Otieno moro acel en di eko ot ilat i itela, eko tingo wange malo di eko neno aguraguran tie bino. 64 Kakame Rebeka otingo kede wange malo di eko neno Isaka, en eko wok piny awakawaka ki ngei aguragura, 65 di eko penyo ngatic ka Aburaam be, “Icuo mene ino kame tie bino ki itela riamo kede wa?” Ngatic nono oko gamo be, “En ngadwong na.” Di do en eko kwanyo egoe mere me umo wic di eko umere kede. 66 Ngatic ka Aburaam oko tatamo ne Isaka gi dedede kame en bin eko timo. 67 Di do Isaka oko tero Rebeka i eema ka toto mere Sara. En etere di eko doko dako mere, doko oudo emare. Manono oko kweno cuny Isaka ingei to ka toto mere. |
Baibuli I Leb Kumam © Bible Society of Uganda, 2013.
Bible Society of Uganda