2 Abakai 23 - Baibuli I Leb Kumam 2013Yosia Ojiko Woro Caljwogi ( 2 Iyutun 34.3-7 , 29-33 ) 1 Abaka Yosia bin oko lwongo joadongo me Yuda kede me Yerusalem dedede bute. 2 Di en eko yai kede gin dedede di kiko ot i ot ka Rwot, karacel kede josaseredoti, inabin kede jo dedede, jocan kede joabar. Di do abaka oko somo di jo dedede winyo, kope dedede me itabu me isikan kame bin koudo i ot ka Rwot. 3 Abaka oko cungo i nget epir di eko timo isikan i nyim Rwot be en ebino lubo Rwot, ebino gwoko cik, iswilia kede pwony mege, kede cunye lung kede kuo mere dedede, doko ebino timo gi dedede amako isikan nono bala kame kowandiko i itabu kame bin koudo nono. Di jo dedede da oko cikere pi gwoko isikan nono. 4 Abaka oko ciko Ngatel me josaseredoti Kilikia, josaseredoti kame lubo tiene, kede jo kame daro dogola me ot ka Rwot, pi kwanyo ooko ki tempulo ka Rwot jamini dedede kame oudo kotimo me woro Baal, rubanga Asera, kede gi dedede kame tie i malo. En eko wango gin ki tenge me Yerusalem, i nget aditot me Kideron di eko mino kotero buru gi Betel. 5 Di en eko riamo ki tic josaseredoti kame abakai me Yuda oudo okwero pi mino giayala i kabedere me woro caljwogi i bomban me Yuda kede i kabedere me nget Yerusalem, gin josaseredoti dedede kame bin mio giayala but Baal, ceng, duwe, acerin, kede gi dedede kame tie i malo. 6 En eko kwanyo ooko ki ot ka Rwot cal me rubanga Asera, eko tere tenge me Yerusalem. En etere i aditot me Kideron di eko wange kunono, eko yoke edoko purupuru, di eko kikiro apua mere i limbo kame bin koyiko iye jo me ruom apiny. 7 En eko tuturo ude kakame imalayan acuo me tempulo oudo bedo iye i ot ka Rwot, doko kanono da en kame bin mon timo kiye igoen me woro rubanga Asera. 8 En eko da omo josaseredoti dedede ki bomban me Yuda di eko coko gi Yerusalem, di en eko munao kabedere kame gin bin kimio iye giayala but caljwogi, cako ki Geba tuno Beereseba. Di en eko rereto kabedere kame oudo koworo iye caljwogi i erute ka Yosua, ngapug me bomba nono, kabedere kame bin tie i bad tetu ngodal me erute me bomba. 9 Josaseredoti me kabedere kame bin koworo iye caljwogi nogo bin likame oko yei negi timo tic i alutari ka Rwot i Yerusalem, do bin koyei ne gin camo mugati kame arup li iye bala josaseredoti icegun. 10 Abaka Yosia bin oko munao da kabedo kame kolwongo be Topet, kakame bin koworo kiye caljwogi i aditot me Kinom, tetekeny kur dano moro mi wode arabo nyare moro bala giayala but rubanga Molek. 11 En bin eko kwanyo da tenge asigiran kame abakai me Yuda bin ojalo pi bedo me woro ceng, di en eko wango da cabalan kobedo me ka ceng. Asigiran nogo bin kogwoko i kabedo kame kodonyo kede i ot ka Rwot, i nget diakal me ngatic adwong kame nyinge Natan Melek. 12 Alutarin kame bin abakai me Yuda otimo i wi ot, malo me wi agola ka Abaka Akas, Abaka Yosia bin orereto gi piny karacel kede alutarin kame Manase oudo otimo i diakale are me ot ka Rwot; Yosia ongingido gi di eko uco gi i aditot me Kideron. 13 Abaka bin oko munao da kabedo me woro caljwogi kame bin Abaka Sulumani ogero i bad tetu kide me Yerusalem, i bad tetu piny me Moru me Amuducar, kakame bin koworo iye Asitate rubanga aneno rac me jo Sidon, Kemos rubanga aneno rac me jo Moab, kede Milikom rubanga aneno rac me jo Amon. 14 Abaka Yosia omumuko di eko ngingido ipirin me kide kame oudo koworo kede caljwogi, etongo di eko reto piny atekai kame oudo koworo kede rubanga Asera, di eko lunyo pongo cogere me jo kargi. 15 Medo i wi manono, Yosia bin oko reto piny da alutari kede kabedo me woro caljwogi kame Abaka Yeroboam wot ka Nebat oudo ogero Betel, en ngat kame bin emio jo me Isirael opoto i dub. En eko wango kabedo me woro caljwogi nono, di eko ngingido en edoko purupuru; en eko wango da cal me rubanga Asera. 16 Yosia oko lokere di eko neno atesin i wi emukura kunono; en eko mino kokwanyo cogere ki atesin nogo, di en eko wango gi i wi alutari. Iepone nono en bin eko munao alutari nono di lubere kede kop ka Rwot kame enabi bin owaco sek i kare me ebaga kakame Yeroboam bin ocungo kede i nget alutari. Abaka Yosia oko lokere di eko neno ates me enabi koudo omurao kope nogi. 17 Di do Yosia oko penyere be, “Ates ka angai ino kame ango atie neno no?” Jo me bomba nono oko gamo be, “Manono obedo ates me enabi kame bin owok ki Yuda di eko murao gikame nataman in imio ocobere i kom alutari noni.” 18 En eko waco be, “Wekenu ebedi; kur ngatamoro lol cogere mege.” Aso, gin kiko weko cogere mege likame kilolo, karacel kede cogere me enabi kame bin owok ki Samaria. 19 I bomban dedede me Samaria, Abaka Yosia bin oko kwanyo tenge abilan kede kabedere me woro caljwogi, kame abakai me Yuda oudo ogero, di kiko mino cuny Rwot owang. Yosia oko timo negi gikame oudo etimo i Betel. 20 En engongolo josaseredoti me kabedere me woro caljwogi i wi alutarin, di eko wango cogere gi i wi alutarin nogo. Di do en eko dok Yerusalem. Yosia Otedo Ebaga me Kalamo ( 2 Iyutun 35.1-19 ) 21 Abaka Yosia oko mino cik pi jo dedede tedo Ebaga me Kalamo pi woro Rwot Rubanga gi, bala kame kowandiko kede i itabu me Isikan. 22 Likame tie akodi Ebaga me Kalamo moro kame oudo kotedo bala manoni cako i kare kame jongolkop oudo telo kede Isirael, arabo i kare moro me abaka moro me Isirael amoto me Yuda. 23 Nataman do i mwaka me tomon kiwie kanyauni me apugan ka Yosia, oko tedo ebaga noni i Yerusalem pi woro Rwot. Alokaloka Ace kame bin Yosia otimo 24 Abaka Yosia bin oko kwanyo tenge ki Yerusalem kede lobo me Yuda dedede jopeny tipere, jojwogi, rubangan me ude, caljwogi, kede gi me kwer dedede, tetekeny en emok kope me iswil kame oudo kowandiko i itabu kame ngasaseredoti Kilikia oudo i ot ka Rwot. 25 Likame oudo tie abaka moro kogeo pug nen kame oudo cal bala en, ngat kame bin oko lokere but Rwot kede cunye lung, kede kuo mere lung, kede teko mere lung, di elubo iswil ka Musa dedede; doko likame tie abaka moro kame cal bala en kobedo tie i cen ngei en. 26 Akadi kamanono da, Rwot likame oko dok cen i kom lilo mere agwai kame en oudo etie kede i kom jo me Yuda, pi gikame Abaka Manase oudo otimo kame oko wango cunye. 27 Rwot oko waco be, “Abino kwanyo jo me Yuda tenge ki nyima bala kame atieko timo kede ne jo me Isirael; doko abino dagi Yerusalem, bomba kame ango atieko yero, kede ot kame ango oudo awaco i kome be en kabedo kame kobino wora iye.” Ajikini me Apugan ka Yosia ( 2 Iyutun 35.20—36.1 ) 28 Gi dedede apat kame Yosia bin otimo kowandiko i Itabu me Itatam amako Abakai me Yuda. 29 I kare me apugan mere en kame Parao Neko, abaka me Misiri, bin oko ot kede paka tuno i ecilet me Eupurate pi konyo abaka me Asiria. Abaka Yosia bin oko ot pi yi kede; do Parao Neko oko riamakin kede en Megido di oko neke. 30 Jotic mege oko keto kome i cabala di kiko dwoke Yerusalem, di kiko yike i ates mere. Jo me Yuda oko kwanyo wode Yekoyasi, di kiko wire, di kiko kete ebedo abaka kame lunyo wang papa mere. Abaka Yekoyasi me Yuda ( 2 Iyutun 36.2-4 ) 31 Mwakini me dongo ka Yekoyasi oudo tie ot are kiwie adek i kare kame bin en ecako kede pug. En bin eko pug pi duwete adek i Yerusalem. Nying toto mere bin Kamutal, nyar ka Yeremia me Libina. 32 En eko timo gikarac i nyim Rwot bala kame joakwari mege bin otimo. 33 Parao Neko bin oko twene Ribula i lobo me Kamat, tetekeny kur en ebed pug i Yerusalem, doko eko dino jo me Yuda oko donyo culo bute siliba kilo tutumia adek kede tol ongwon (3,400) kede saabu kilo ot adek kiwie ongwon (34). 34 Parao Neko oko keto Eliakim wot ka Yosia obedo abaka kawang papa mere Yosia, di en eko loko nyinge be Yekoyakim. Neko oko tero Yekoyasi Misiri, di eko to kunono. Abaka Yekoyakim me Yuda ( 2 Iyutun 36.5-8 ) 35 Yekoyakim oko bedo mino Parao siliba kede saabu kame oudo en engolo. En bedo raro esolo kibut jo me lobo mere pi cobo mit ka Parao me sente. En emio jo dedede okwanyo siliba kede saabu di lubere kede rom kame ongolo negi, pi en mino but Parao Neko. 36 Mwakini me dongo ka Yekoyakim oudo tie ot are kiwie kany i kare kame en bin ecako kede pug. En bin eko pug i Yerusalem pi mwakini tomon kiwie acel. Nying toto mere bin Sebida, nyar ka Pedaya me Ruma. 37 En eko timo gikarac i nyim Rwot bala kame bin joakwari mege otimo. |
Baibuli I Leb Kumam © Bible Society of Uganda, 2013.
Bible Society of Uganda