1 Abakai 18 - Baibuli I Leb Kumam 2013Elia kede Inabin ka Baal 1 Ingei kare moro, i mwaka me adek me kot obedo li kede, Rwot oko waco ne Elia be, “Ot inyut komi but Akab; ango abino cwano kot i wi lobo.” 2 Aso, Elia oko ot nyuto kome but Akab. Kec oudo odop twatwal Samaria, 3 aso, Akab oko lwongo Obadia, en ngat kame oudo lo paco me abaka. (Obadia oudo woro Rwot twatwal, 4 doko da i kare kame Jesebel oudo tie neko kede inabin ka Rwot, Obadia bin oko kwanyo inabin tol acel kikom gi di eko ot kano gi i abo i ikodeta are me ot kany ot kany, di eko donyo mino gi cam kede pii.) 5 Akab oko waco ne Obadia be, “Omamano ataneko kede isamai atie i lobo noni dedede, cengemogo obino udo lum kame karuno gwoko asigiran kede pundan wa di kiko bino bedo kuo, tetekeny kur okei leini wa mogo.” 6 Aso, gin kiko pokere ot moc; Akab odok i bad tetucel, kede Obadia da oko dok i bad tetucel. 7 Kakame Obadia oudo tie kede i yongayo mere, en eko riamo kede Elia. En eko ngeno Elia di eko luro piny i nyime di eko penye be, “Adwong na Elia, kom ateteni in inononi?” 8 Elia oko dwoko be, “Ebo, ango inononi; oti iwac ne adwong ni abaka be ango atie kan.” 9 Obadia di oko dwoko be, “Dub nyo kame ango atimo en komio imito mina i cing Akab pi neka? 10 Alairo i nying Rwot Rubanga ni akuo be, likame tie ateker amoto ajakanut moro i wi lobo kame abaka likame ocwao dano iye ot moni. Tek kame abaka me ajakanut moroni owaco be in ili i lobo mere, Akab oudo mio abaka me ajakanut arabo ateker nono lairo be ateteni gin likame kineni kunono. 11 Do nan in itie waco na be, ‘Oti iwac ne adwong ni be Elia tie kan.’ 12 Do benyo ka ango ayai ot di tipo ka Rwot ko teri kakame ango akwia? Di do kame ango ako waco ne Akab be in itie kan di en eko bino di likame eko udi, en ebino neka, bed bala ango abedo dano aworo Rwot cako di pwodi ango atin awobi. 13 Benyo, pwodi likame iwinyo be i kare kame Jesebel oudo tie neneko kede inabin ka Rwot, ango bin ako kano tol acel kikom gi i abo i ikodeta me ot kany ot kany, di ako donyo mino gi cam kede pii? 14 Do di in nan itie waco be aoti awac ne abaka be in itie kan, ateteni en ebino neka.” 15 Elia oko waco be, “Alairo i nying Rwot kakuo me jo yi, ngat kame ango atio ne, be ateteni tin ango abino nyuto koma but abaka.” 16 Aso, Obadia oko ot waco ne Akab, di Akab oko cako yai pi ot riamo kede Elia. 17 Kakame Akab oneno kede Elia, en eko waco be, “Mam in inononi, ngakel peko adwong twatwal i Isirael?” 18 Elia oko dwoko be, “Likame ango abedo ngakel peko i Isirael, do in kede ot ka papa ni en ikelunu peko, pien wun iwekunu lubo cik ka Rwot di ikounu donyo woro Baal. 19 Aso, nan mi jo dedede me Isirael cokere i moru me Kamel, karacel kede inabin tol ongwon kede ot kany ka Baal, kede inabin tol ongwon ka Asera, kame camo i emesa ka Jesebel.” 20 Aso, Akab oko lwongo jo me Isirael karacel kede inabin i moru me Kamel. 21 Elia oko nyiko i nget jo di eko penyo gi be, “Kara wun ibinunu bedo kede tam kokakarun tuno awene? Ka Rwot en Rubanga, worenu; do ka Baal en Rubanga worenu.” Do jo likame oko dwoko ne akadi kop acel. 22 Di Elia oko waco ne jo be, “Ango kena en enabi ka Rwot kodong, do inabin ka Baal tie tol ongwon kede ot kany. 23 Miunu wa twonin are; di inabin ka Baal ko neko twon acel di kiko ngongolo en i adulion di kiko kete i wi yen kame konapo, do di likame kiko moko mac. Ada abino timo kamanono kede twon ocelu di likame ako moko mac. 24 Di do ikounu lego but rubanga wu, di ada ako lego but Rwot; acel kikom gi kame bino dwoko ilega di ecwao mac udo ateteni en ebedo Rubanga.” Jo dedede oko waco be, “Iyamo kiber.” 25 Di Elia oko waco ne inabin ka Baal be, “Wun cakunu yero twon acel di ikounu temuno en bala kame mitere pien wun itotunu; di do ikounu lego but rubanga wu, do kur icwinyunu iye mac.” 26 Aso, gin kiko kwanyo twon gi acel di kiko temuno en bala kame oudo mitere, di do kiko donyo lego but Baal cako me odiko tuno i dier iceng, di kiwaco be, “Okwe Baal, gam kwac wa!” Oudo kitie sosomo ririmo alutari kame oudo kigero, do likame ngatamoro oko gamo dog gi. 27 I esawa kanyape, Elia oko cako nywaro gi di ewaco negi be, “Legunu kede dwan amalo; ateteni en ebedo rubanga; cengemogo pwodi etie paro kop, arabo etie konyere, amoto elatao karamoro! Aso ka li cengemogo enino emito acea.” 28 Di do inabin nogo oko meede lego kede dwan amalo, di do kiko donyo ngongolo kom gi kede ipimai paka remo donyo cwer, bala kame itok gi tie kede. 29 Gin kimeede ameda kede redo kitek tuno esawa me i dier iceng kato, do likame dwan moro owinyere, likame ngatamoro odwoko dog gi. 30 Di Elia oko waco ne jo be, “Nyikinonu buta kan”; di jo oko nyiko bute. Di ber en eko cako kede temuno alutari ka Rwot kame oudo kotieko reto piny. 31 Di eko kwanyo kide tomon kiwie are, di lubere kede wel me ikekon me awobe ka Yakobo, en ngat kame oudo Rwot owaco ne be, “Nyingi bino bedo Isirael.” 32 En eko tic kede kidere nogo me gero alutari me woro Rwot. Di eko kunyo puleju rimaro alutari nono koudo twero tero pii lita tomon kiwie ongwon. 33 Di do eko napo yen kiber di eko ngongolo twon i adulion di eko napo gi i wi yen. En eko waco ne jo be, “Twomunu pii pong agune wu di ikounu dipo pii nogo i kom giayala awanga noni kede i kom yen.” 34 Di eko waco be, “Medunu doko timo kamanono tien me are”; gin kiko timo kamanono tien me are. Bobo eko waco be, “Medunu doko timo kamanono tien me adek”; gin kiko timo kamanono tien me adek. 35 Pii oko mol rimaro alutari di eko pongo kiton puleju. 36 I esawa me mino giayala me otieno, enabi Elia oko noko alutari di eko lego be, “Okwe Rwot, Rubanga ka Aburaam, ka Isaka kede me ka Yakobo, nyut i ceng atin be in en Rubanga me Isirael, kede be ango ngatic ni atimo manoni di alubo cik nin. 37 Gam doga, Okwe Rwot, gam doga, tetekeny jogi ngei be in Rwot ibedo Rubanga, kede be in itie dwoko gi buti.” 38 Di mac ka Rwot oko bino di eko wango giayala nono dopodop, kede yen, kede kide, kede lobo da oko dop paka pii koudo tie i puleju tuo. 39 Kakame jo dedede oneno kede gi kotimere, gin kiko riebere piny di kiko waco be, “Ateteni Rwot en Rubanga; ateteni Rwot en Rubanga!” 40 Di Elia oko waco negi be, “Makunu inabin ka Baal; kur iwekunu acel moro bwoti.” Jo oko mamako gin dedede, di Elia oko tero gi i osamai me Kison di eko neneko gi kunono. Ajikini me Li me Kot 41 Elia oko waco ne Akab be, “Oti icam kede imat gimoro. Nan atie winyo rurumo me bino me kot.” 42 Kakame Akab ooto kede cam, Elia oko yito i wi moru me Kamel, di eko luro piny i lobo di wie tie i dierediere me conge. 43 Eko waco ne ngatic mere be, “Oti inen bad tetu nam adwong.” En eko ot di eko neno di eko waco be, “Likame tie gimoro.” Di Elia oko bedo waco ne pi ot neno kamanono tien kanyaare. 44 I tien me kanyaare mere en eko waco be, “Aneno edou moro atitidi bala wi dano di etie bino ki bad tetu nam.” Elia oko waco ne ngatic mere be, “Oti iwac ne Akab edony i cabala mere eko susunyo dok paco di pwodi likame kot ongoole.” 45 Ingei esawa atitidi idoun oko umo malo odoko col; yamo oko cako buko di kot oko poto. Akab oko yito i cabala mere eringo Jeserel. 46 Twer ka Rwot oudo tie kede Elia, omio en eko dolo igoen mege i piere di eko ringo lanyo Akab tuno i erute me bomba me Jeserel. |
Baibuli I Leb Kumam © Bible Society of Uganda, 2013.
Bible Society of Uganda