Biblia Todo Logo
Online Bible

- Advertisements -


1 Tamuwen 25 - Ala Wone Peenok Peebi Mbanak


Tamuwen kambeegerak wone

1 At Tamuwen nogo kangge mbareegi, it aakumi Iterali mendek abok aret kuwak eeppunuk, aleenggu maako nogogwaarik, eebe wonok at ame Arama time nggween taambi nogogwaarak. Ndi, at Ndawut nogo o Mawon karume time nagagerak.


Kwe Abigayin eereegerak wone

2-3 Nage nagagerik, wonage kagak, aap ambi awi Mawon anebunu Kalep mendek endage Naban. Ndi, at akwe endage Abigayin. Akwe Abigayin nogo eebe abu kigirikwe iniki warak lombok wonagagerak kwe, at ogonggelo Naban nogo perak, ogogun ambik obaabut mondok maluk aret wonagagerak. O Karemen time anggween nggwok eenggi warak lombok me, aanggumi ndomba tiga ribu kuli, ndi, kambin seribu kuli aret wonagagerak. Ne ti eyom paga ndomba ineeruwak mbangge me,

4 at Ndawut nogo o karume time logonet, “Aap Naban ndomba ineeruwak mbangge o,” yogwe nogo aruk konengge nagagerik,

5 wologwe tawe ineebe 10 o Karemen time nappiyaakit nduk, wone yorage logonet, “Kit aap Naban o Karemen wonage me nogo logomonggotik, yoriyak nogo yi o. At Ndawut nen, Wa, yokkege agaarik o.

6 Kat keebe li a'nuk kangge, kakwe kapuri kinom kineebe obeelom aret wonogwe, ndi, kamindik-kamendek ti, inaani amuni mbanak aret wonage, eeko logomunggup o.

7-8 Nit nogo kat kaanggumi ndegeninaka o Karemen time ninom wonogo logonet, kamendek ambi waganggwi, maluk ambi eeppiigwi, eerulik kat kayeloman mini ineenu me, abet aret yogwe iyaamunggun o. Yogondak kaanggumi ndomba ineeruwak mbangge konenggirak me, ndi, mbanggo logonet, kinale'nggen nen laago lakwi nogo, an nayeloman mini inom, kaput Ndawut an inom, ninabuwa nen nano mendek ambi wonage kenok, wo'niret o,” yinuk, wone eerogo nappiyareegerak.

9 Eerogo nappiyareegerak nogo nogogwaarik, Ndawut wone agago nappiyareegerak nogo abok aret Naban yoreegwaarak. Yogo nogogwaarik, at Naban nen wone onggo yoraga'lek kenok, tokkogo nogogwaarak.

10 Tokkogwe me, Naban nen Ndawut awuri nogo yorage logonet, “O yime aap inayeloman mini apit aret inogobamini mbo piinok, mbaganit nogwe me, at Ndawut ti, ta? Ndi, Itayi apuluk ti, ta?

11 An nagi inom, nambi oroti inom, nayeloman mini ndomba ineeruwak mbanggwi inake warogo pigirak inom, waganogo it aap an neenggo'lek mendek o ngga nen wogwe iinok, wogoroorak op mbakop?” yinuk, yoragagerak.

12 Yorage mbareegi, at Ndawut awuri nogo iniyokan at Ndawut wonage me wogo nogogwaarik, aap Naban nen wone yereegerak nogo Ndawut mbinuk-mbenak eerogo yoreegwaarak.

13 Yogo mbareegwa, at Ndawut nen awuri yorage logonet, “Kinalitak lombok kinobaloowi awina yonggoppunuk, kinobate paga nggerenggolaanip o.” Yoragagerak nggerenggologo mbareegwa, at kunduk togop aret nggerenggolage nagagerik, awuri ineebe dua ratus yi mendek ndi mendek arum logowak nduk, piinok, ineebe empat ratus Ndawut inom aap nogo wonage me nogogwaarak.

14 Aap Naban nen Ndawut awuri wone yoragagerak nogo Ndawut yori wogwe iigak, Naban ayeloman ambi nen Naban akwe Abigayin nogo yoge logonet, “At Ndawut karume logonet, ninogoba, Wa, yoruwak nduk, awuri nappiya wagaarak kwe, at ninogoba nen miyuk-meya eerogo piige kagarak o.

15 O karume tena'me time ninom wonogwe niigak, maluk ambi eeppinanggwi, ninamendek ambi waganggwi, eerulik abu obeelom aret eeppinanggo logonet,

16 nit ninaanggumi ndomba-kambin ndegeninakwi niigak, o liingge-kii'me it nen pak wurik negen eerogo pinaninuk wonagaarak me,

17 Nano eeruwi o? At ninogoba yi, amiya maluk ogogumbuk me, nit ninogoba ninom monggoorak nogo, ninom maluk ninoba age kero, kat ninagalo ninake ngge eeriyak kiniki koonu o,” yinuk, yoreegerak.

18 Yoge mbareegi, at kwe Abigayin nogo elaambirik logolik mbet-mbet aret mbi oroti dua ratus wagangge, ndomba agabolo paga yiiwak ogobakkigirik anggur amburu toolak mbere wagangge, ndomba 5 larak wagangge, gandum worarak aaninggin 17 wakkagak wagangge, anggur anggen woloonak longgo warak 100 wagangge, eyo wuli anggen woloonak longgo warak dua ratus wagangge, eerogo keledai inamborowak paga nippege nagagerik,

19 ayeloman yorage logonet, “An mukkiren kinambo'me woraakit nen kit kinaa'nduk wonok nogo logonip o,” yinuk, yoragagerak wogwe iigak, ogonggelo Naban yoga'lek logonet, inambokan aret wagagerak.

20-22 Kwe Abigayin nogo keledai amborowak paga kwi'ndak wage nagagerik, puut ambi paga wambi wage kagak, at Ndawut nogo awuri inom puut ene paga wambi nogo logonet, awuri wone yorage, “Aap yi, o karume time at mendek ambiriluk ambi kobak arukwak, liirogon arum logonet, obeelom eeppege nagarak nogo, onggo negen maluk eeppanege me, an eeppege nagarak nogo ti, we aanom warogo aret eeppege nagarak kagi o. Togop aret me, an nen at Naban inom menggaarak aap ambiriluk ambi teppega'lek tigitogon inooriyak aret me, inooka'lek neegak, oonegen wundi wage kenok ti, Ala nen an aaninggin alik negen noba panukwak, inoori nawi aret o.” Agan wambi nogwe me,

23 kwe Abigayin nogo aap Ndawut enegen kage nagagerik, imbirak lambumbunuk, keledai amborowak paga nen mbet-mbet wangge nagagerik, Ndawut abu'me etenggen nggween paga wanduk yinuk,

24 Ndawut yoge logonet, “Ai, nogoba. An kayeloman wone yokkege yi, liirogon konenu o. Wone agaarak nogo ti, an noba aret aruwak o.

25 At Naban nogo ti, obaabut abu maluk me, yegerak liippuurak ti mage o, nogoba. At endage ti, Wi Yuundurak, aret me, endage ndak-ndak wi negen aret agan nege menggerak. Ndi, an nogo, nogoba kat kawuri nappiigendak nogo, an kayeloman nenegen abu iyoolik o.

26 Togop aret me, Maluk eeppagagerak onggo eeppiyaakit, koongge logonet, aakumi inamiya wunabukwak, at Aliku ALA nen non mbambagagaarak me, it kawim inom, it kat nogoba maluk eeppagarak mbakwi nogo inom, at Naban kwak aret logowak o, yinuk, kat keegak, at eenik menggerak Aliku ALA endage kumbunuk yagi o.

27 Ndi, yi mendek ndi mendek kat nogoba kake an kayeloman wonok wagarak yi, it aap kinom wonogwe yi, wogorage,

28 ndi, an kayeloman maluk eeppagagirak nogo mari eerogo panege, eeru o. Kat nen at Aliku ALA awim eeke menggendak me, kat nogoba kapuri ndaganabemenggaarak kinom Iterali mondok unde wogonako logomunggup nduk, Aliku ALA nen aret eeppagagin o. Togop aret me, kat kangga'lek keenik logonet, maluk eeka'lek obeelom mban aret eeke logomunggun o.

29 Aap ambi nen kat kooriyak nduk, mukkeren woramenggerak kwe, aap ambi amendek nggerenogo kumaappatinuk menggi kwak, yi aap ndi aap iigak, at Aliku kogoba Ala nen togop aret kumaappaganuk wonage, ndi, aap ambi yugum keele paga nabembunuk, namburogo nappege menggi kwak, kawim togop aret mugogo nappiige, eeke logogin o.

30 At Aliku ALA nen yi mendek ndi mendek obeelom eeppagarak yokkegerak nogo, kat nogoba abu ndak-ndak aret eeppagage, ndi, it Iterali inowe kendagembogut logonok nduk, mippagage, eeke mbaremenggi,

31 kat nogoba kiniki mbake logonet, Alom lek kagak amiya wumbege, maluk eeppanegerak nogo onggo eeppiige, eerulik me, niniki aaninggin nen puru agago wonage lek tayenak aret agarik o, yinuk, mbake logomunggun o. Ndi, at Aliku ALA nen obeelom eeppagage kenok, an kayeloman yi, noba abe'nake logomunggun o,” yinuk, yoreegerak.

32 Yoge mbareegi, Ndawut nen kwe Abigayin nogo yoge logonet, “O yogondak yi paga at Aliku aakumi Iterali inogoba Ala nen kat nimbirak lambuniyak nduk, nappagi wagaarak me, Aliku ALA wa, yogi o.

33 Aakumi inamiya wumbiige, ndi, maluk eeppanegaarak onggo eeppiige, eerit nage neyo, kiniki warak lombok nen o yogondak yi paga pi'nakendak me, Aliku ALA ale'nggen koba pagage logowak o.

34 Kat yogondak mbet-mbet nimbirak lambuni woranetak lek nen, aap Naban inom wonogwe nogo aap ambiriluk ambi teppega'lek tigitogon aret inooppunuk, wonage neegak, o aret wee'netak o. Ndi, an nen kat kunduk, kooke neyo, at eenik menggerak Aliku Iterali inogoba Ala nen non mbambanegerak nogo endage paga abet aret yokkigi o,” yinuk, yoreegerak.

35 Yoge nagagerik, at kwe Abigayin nen yi mendek ndi mendek wonok wagagerak nogo, wagangge nagagerik, at yoge logonet, “Wone yo'negendak nogo konengge nagarik, abu aret waganggirak me, kagabiti mbaka'lek kiniki ugun aret kame nak o,” yoreegerak.

36 Yoge mbareegi, kwe Abigayin nogo iyokan ame nage nagagerik, at Naban nogo aap endagembogut logonet, laago nggwok lako mengga kwak lappunuk, anggur amburu toolak nenok, kumili kuneegerak wiganinuk nege me, kwe nogo ka nage nagagerik, wone ambiriluk ambi at Naban yoga'lek kagak o aret weereegerak.

37 Ko'lu kuubondendok aap Naban nogo aap iniki age mbareegi, akwe nogo nen wone Ndawut yereegerak nogo inom, at eereegerak nogo inom, abok aret Naban yoge mbareegi, iniki apit a'nuk, eebe nugut lek yugum pogom agagerak wonage kagak,

38 nogo 9 yippunuk, ko'lu at Aliku ALA nen wake mbareegi, aret kambeegerak.

39 At Naban kambeegerak nogo Ndawut aruk konengge nagagerik, ari logonet, “At Naban nen miyuk-meya eerogo panege mbaki, warikit nduk, eeke neegak, Aliku ALA nen pi'nake nagaarik, naana'le mbangge logonet, at maluk eeppanegerak nogo onggo iniki nen aret wakkolaawak nduk, eeppegerak me, at Aliku ALA endage tiyappege agarik o,” yereegerak. Ari nagagerik, at Ndawut nogo nen kwe Abigayin kolaakit nduk ayeloman mini yonggo nappiyareegerak.

40 Nappiyareegerak o Karemen unggwi nogo nogogwaarik, Abigayin yogwi, “Ninagalo wae. At Ndawut nen kat at wokkaburak nduk nappinani wagaarak me wokkabi wogo o.”

41 Yogo mbareegwa, at kwe Abigayin nogo nen mi'na'nuk, inabu'me etenggen nggween paga wanduk yinuk, yorage logonet, “An yi, nogoba Ndawut ayeloman aret me, kit at ayeloman mini kiniyok kooriyak nduk, aret agarik o.”

42 Yorage nagagerik, mbet-mbet amendek kolage nagagerik, keledai amborowak paga kwi'nage mbareegi, ayeloman mini komologwe ineebe 5 at ndegenit wogwe iigak, at Ndawut nen yonggo nappiyareegerak nogo, inom aret wogo mbareegwa, kwe nogo Ndawut aret kolagagerak.

43-44 At Tawun nogo nen apuluk Mikan Ndawut akwe nogo ndinogo aap o Nggalim mendek Layit apuluk Paliti wogoge mbareegi, at Ndawut kwe o Yiteren mendek endage Akinowam aa'nduk waganeegerak wonage me, kwe Abigayin nogo inom aret kolagagerak.

Follow us:



Advertisements