Online Bible

- Reklamy -

Matius 15 - ALLAH NEN WENE NGGET MENDE WAROGO WOKNINAKIKE WENE


Yesus nen, “Kinakombalak kagako laguka ndak-ndagat kagarigogi,” yiluk yogisasike wene
( Markus 7:1-13 )

1 Esigit diluk kagako werekma, it ap Farisi mende amberek inom, it ap Allah wene kolal mbalek inilu mende amberek inom, o Yerusalem nen Yesus oba wagukasik nen, wene yigit diluk yogokuka,

2 “It ap kat kagoromi kane waganigogi mende yoma nen, ninakombalak kagako laguka ndak-ndagat kagakidek sagalogo togot diyalok ininggi pagangge korigidek kimbiri niligogi eti nenaluk,” yiluk yogokuka.

3 Esigit diluk yogokukama, at Yesus nen, “Eti paga, kit nen, Allah nen, Yigit diluk kagatno, ndigit diluk kagatno, yiluk ninasuk wakike wene sagalogo togot diluk, kinakombalak kagako laguka ndak-ndagat kagarigogi eti nenaluk.

4 At Allah nen yisi dogolik, Kinagoya kinombae inalon palinako dogono o, (Kel. 20:12; Im. 5:16) yiluk yisikesik, omanggi men yisike, Ta nen agoya ombae abok weyak mbalko kalok, at eti ebe mondok wasusak o, (Kel. 21:17; Im. 20:9)

5 yiluk ninasuk wakike mende, kit nen, men yogisiligogi, Ta nen ombae a, agoya a, yogoko dogolik, An mende yi mende ndi mende kat wokisusak mende, Allah ake ʼbiyigirikmo o, yiluk yogisasi dogowagaluk yanggul igogi o.

6 Esigit diluk yanggul igogi eti paga, it esigit diluk kagakonem, it inombae inagoya inalon palinabigogi dek o. Esigit diluk kagarigogi eti paga, kit kinakombalak kagako laguka wene eti pago dogolik, Allah wene sagalogo togot diligogi o.

7 Kit kinowado pagaat pano salek dogolik kinendainggen mbere yi! At Yesaya nen Allah wene yogisasi dogolik wene men yisike eti, kit pasik mot-mot yisike kigi,

8 Allah nen, It akoni yoma, inambe paga nen an pogot nako dogolik, inendainggen noba ebekidek werlekma eberigogi.

9 Wene akoni inane mende, an nen yisigi mende salek yanggul isiligogi eti paga, we yugunat pogot nabigogi o, (Yes. 29:13) yiluk yisikemo, Yesaya nen kolal mbalogo ʼbisikemo werek eti, kit pasigat mot-mot yisike o,” yiluk yogisasike.


“Akoni wene inakla nen nggagalogo dagi wagonem yiligogi eti, weyagarinabigogi ebe etiat,” yiluk yogisasike wene
( Markus 7:14-23 )

10 Esigit diluk yogisasikesik nen, yabunggane at Yesus nen akoni dogalegat yomenogo waisasikemo wagukama, omanggi men yogisasike,

11 “Wene yigin yi kit didubagik nen, kinasuk panorogo kolini o. Yi mende ndi mende inambema nggola ʼbiligogi eti paga inebe weyagarinabigogi dek o. Mende, inambe paga nen wene yiligogi eti pagaat weyagarinabigogo o,” yiluk yogisasike.

12 Esigit diluk yogisasikemo, at agoromi ane waganggo laguka mende yomenogo oba wagukasik nen, men yogokuka, “Wene yoknisegen etnogo, it ap Farisi mende nen inasuk kolkasik nen, uwa mbalka yiluk, kat nen enggagat didiyegen a? Dek a,” yiluk yogokuka.

13 Esigit diluk yogokukama at Yesus nen, “Yi ongga ndi ongga an nombae mbogot oba mende nen ai yakidek mende kalok, mondok kenogo laʼbiyagin o.

14 Inilenggen mbuk dogoligat, kolak liriyiligogi eti togot diyani o. At omanggi ilenggen mbuk mende nen, at omanggi esigit diluk ilenggen mbuk mende yogoko dogolik, Kolak yingge lu! yiluk inggi pagogo wolok ligin kalok, imbisagat purlugu nggatma wusagun o,” yiluk yogisasike.

15 Esigit diluk yogisasikemo, at Petrus nen, men yogokike, “Newe. Wene oba lisogo yoknisegen eti ebe ʼbukakogo yoknisan o,” yiluk yogokike.

16 Esigit diluk yogokikemo, at Yesus nen, “Kit nen, it kinom ndak-ndagat wene eti awan didigidek werek a?

17 Yi mende ndi mende nasinem, inambemangge nen, mbiyokogo inelabutla wusalok nen, yabunggane inamiyo urigogi etnogo kinonggodek a?

18 Mende, wene inambe paga nen dukiligogo eti, inendainggenma nen nggagalogo dagi wirigogo eti pagaat inebe weyagarinabigogo o.

19 Inendainggenma nen weyak mende ebekik, akoni inakik, kumi ap inagugi mende yogot paʼbiyigik, komagarligi yugunat kagarinakik, ininggi abusak waganggik, it akoni amberek inoba inenggalat wene ʼbiyigik, inabok wiyik-weyak mbalkik, kagarigogi eti inendainggenma nenat nggagalogo dagi wagonem duki wirigogo o.

20 Wene inendainggenma nen nggagalogo dagi wirigogo eti nen inebe weyagarinabigogo. Mende, ininggi paga korek dek kimbiri niligogi eti paga weyagarinabigogo dek o,” yiluk yogisasike.


Kwe o Kanaan mende nen endainggen Yesus oba panggot disike wene
( Markus 7:24-30 )

21 At Yesus nen wene esigit diluk yogisasikesik nen, o etoma togot diluk o Tirus Sidon etoma dagi wagike.

22 Dagi wagonem, kwe omanggi o Kanaan etoma aiwerek mende Yesus oba wagikesik ane nggokogo men yogokike, “Daud nen endago mende newe. An neyak korlak mende kugi obabut weyak mende akla unggekesik weyak werek o. Eti paga, naʼbuwa niyan o,” yiluk yogokike mende,

23 at Yesus nen onggo mondok yogokidek puk agikemo, it ap at ane waganggo laguka mende yomenogo wagukasik nen, “Kwe yi ninomborlik wago dogolik ane mondok ambik yiligogo yi, werlekma korla lowak nen laʼbiyan o,” yiluk yogokuka.

24 Esigit diluk yogokukama at Yesus nen, men yogisasike, “Allah nen, It ap Israel mende inebe, domba nalarigogi eti kak werek eti paga, irat ʼbiriya lan o, yiluk laʼbani wagama o,” yiluk yogisasike.

25 Esigit diluk yogisasikemo werek nggorlek, at kwe etnogo Yesus oba wagikesik nen, indibagal yunggulogo keyagi wako dogolik, men yogokike, “Iya! Newe. Pano kagat netnok o,” yiluk ane aʼbuwarek ane yogokikemo,

26 at Yesus nen, “Elegerlak inambiri ndilogo, yengge nowagaluk mbo lagasumo erlok dek o,” yiluk yogokike.

27 Esigit diluk yogokikemo, at kwe etnogo nen, “I, newe. Eberogonat yegen mende, at ayengge indewerek eti kimbiri o meja mberlago paga nonggonem, enggen mbilikogo agat oba wusasi kalok, yengge eti nen niligogoat o,” yogokike.

28 Esigit diluk yogokikemo, at Yesus nen, “Kwe yi niru o. Kat nen, At nen kagasigin, yiluk kendainggen noba mondok panggot degen eti paga, kakla ambegen eti ndak-ndagat kagakisigin o,” yiluk yisi nggorlek eranogoat, kwe eyak u etnogo dek agike.


At Yesus nen akoni dogalegat u pano kagarinakike wene

29 Yesus nen esigit diluk kagatluk, o etoma nen wusasikesik, i Galilea yenggelek etnogo aik obangge lago lagikesik nen, ndom oba dagisikesik etoma korek lagike.

30 Korek lagikesik werekma, it akoni inindibagal weyak mende inom, inilenggen mbuk mende inom, ininggi iniyok ut warek mende inom, inane dek mende inom, it amberek dogalegat inoba u warek mende inom, wogisek Yesus oba wagukama, at nen mondok pano kagarinakike.

31 Esigit diluk kagarinakikemo, it akoni yomenogo inane dek mende inane kuwalagik, ininggi iniyok laʼbelek mende pano agik, iniyok ut warek mende kolak lagik, inilenggen mbuk mende pano atluk lagiyigik, kagakonem inilenggen kasukasik nen, “Iya! Nit akoni Israel mende ninombae Allah ninayuk a,” yiluk pogorakuka.


Yesus nen akoni dogalegat inebe 4.000 paga kimbiri roti melagisasike wene
( Markus 8:1-10 )

32 Esigit diluk pogorakukama, at Yesus nen at ane waganggo laguka mende yomenogo waisasike. Waisasikemo wagukama nen, at nen, “Nagoromi. It akoni dogalegat yoma ninom mondok dogolik nininggi kenagan oba noge yogosikmo nogo nen, inambiri mondok dek agama, nena mende naʼbugat werek eti paga, inaʼbuwa nen nakla weyak aga. Kimbiri mondok ninggidekma eti paga, kolagarlem lagonem inil purluk ʼbilik launogo yiluk, an nen laʼbiyausak naʼit o,” yiluk yogisasikemo,

33 at agoromi ane waganggo laguka mende yomenogo nen, men yogokuka, “O limo akoni inago unggul mondok dekma yoma akoni dogalegat nandorlek yoma kimbiri inaʼitogo nowagaluk, ebe nggoma mende erlok melagisausak? yiluk yogokuka.

34 Esigit diluk yogokukama at Yesus nen, “Kit kimbiri roti werago mende meren pago werek,” yiluk kinok waganggikemo, it nen, “Ebe 7 werek. Nen ikan ʼbugurlakndek mbere arligat werek o,” yiluk yogokuka.

35 Esigit diluk yogokukama at nen, akoni dogalegat nandorlek welaguka mende yomenogo agat oba korek lasuwagaluk yogisasike.

36 Yogisasikesik nen, kimbiri roti mende 7 paga eranogo inom, ikan eranogo inom, inggimo waganggikesik nen, Allah keyagi warogo, at agoromi ane waganggo laguka mende yomenogo nen sumburisawagaluk, nggusogo wogisasikemo, it nen sumburisasuka.

37 Sumburisasukama kimbiri inaʼitogo nasukasik nen, ndindurogo ʼbisukama, mul yago 7 paga ambem kerokogo yukarlogo ʼbisuka.

38 Nen, it kimbiri nasuka eti, kumi elegerlak inom ininggi wenaginakidek. It ap inarluwendek arlek, inebe 4.000 wenaginakuka.

39 Nen, kimbiri nasukasik nen, at Yesus etnogo akoni dogalegat nandorlek yomenogo inagumongge dombok laʼbiyalok nen, at ebe nggu paga unggisikesik nggu warogo imangge o Magadan wundali lagike.

Následuj nás:



Reklamy