Aanlyn Bybel

- Advertensies -

Ɛseta 1 - Wɛ Tɔnɔ


Ka-pɛ Vasiti gɛ o paare

1 Wonnu tento maama déem ke te maŋe de Pɛ Zeregese na di paare to mo. Pɛ wom konto laŋa kam pɔɔre kuni bi de finlei-berepɛ (127) mo, ka zege India ne se ka yi Etiopia.

2 Ka te-fɔrɔ kom maa ye Susa, pɛ wom na di o paare dem ko dam jei sem ne to.

3 O paare dim bena yatɔ maŋa ne mo Zeregese déem ke kuri-fɔrɔ o pa o nakwa, de o teo kom naduna maama. O ta ma bwoŋi Peresia de Media jar-keira babɛ sem, dedaane dedɛɛra balo na nii o laŋa kam popɔre sem to, se ba maama da ba jeeri kuri dem ne.

4 Balo o déem na bwoŋi to o kwei chane seredo mo o ma o bere o paare dem na tiini de jege nenɔŋa tei, de o sɔŋɔ kom jejegero na daga tei to.

5 Konto kwaga ne mo Pɛ Zeregese ta kwei da yarepɛ o ke kuri-fɔrɔ o pa nɔɔna balo maama na zoore Susa dam jei sem wone to. O ma bwoŋi naduna de nabwona se ba maama jeeri pɛ sɔŋɔ kapworo kom ne, teeni na wora to.

6 Ba déem kwɛ kapworo kom mo dedaane gare-fefale selo nyenyero na ye napwonnu de nazwon-pupwia to. Ywoa yalo ba na mɛ pe-siswollu ba ke to maa wora. Ba laam ma kwei gare-ŋon-nyenno dwi dwi ba ma vɔ gwaaro tem de lu-nyenno kwana se te lei ywoa yam yera ne. Ba ta ma kwei kandwa-nyenno dwi dwi ba ma kwɛ kapworo kom tega kam, ye ba daare ba kwei sabu-seŋa de lu-nyenno ba ma fɔge ba kwɛ yitunnu ba tiŋi jei sem ne se nɔɔna jeini te baŋa ne.

7 Ba déem jege sabu-seŋa zwe na ye yera yera to mo ba nyɔ sana se wone. Pɛ wom wo-ywoŋo kom ŋwaane o déem pɛ se sana bam daga ba yi nɔɔna bam maama.

8 O ma pa o tontoŋena bam ni se ba taa pae sana se ko tɔge nɔɔno maama na lage tei to.

9 Pɛ Zeregese na ke tei de baara bam konto to, o kaane Vasiti de ya jege kuri mo pɛ sɔŋɔ jei sedwonna ne o ke o pae kaana bam.

10 Kuri dem da yarepɛ dim dɛ ne, mo pɛ wom wo tiini ko pwoli de sa-nyɔre. O ma bwoŋi o dedɛɛra barepɛ balo na toŋe ba pa‑o to se ba ba o tei. Banto maa ye: Mehuman, de Bizefa, de Harebona, de Bigeta, de Abagata, de Zetare, ko woli de Kakase.

11 O ma pa-ba ni se ba vo ba ta o kaane Vasiti we, o kwei o ka-pɛ yipuga kam o pu, se ba laam ja‑o ba ba o tei. Vasiti na ye ka-laao to ŋwaane, pɛ wom ya lage se o nakwa de o nɔɔna bam maama na we o lam tiini de gaale.

12 Pɛ wom tontoŋena bam na vei de o ni dem to, Vasiti ma ve se o vo o tei. Pɛ wom bane ma tiini de zaŋe ye o ware o tete se o ja.

13 Keim dem konto dwoŋi ná kea, Pɛ wom yeini o bwoŋi swa tiina balo na yei chega to, se o lɔre ba teo chullu tem na bere o na wó ke tei se lanyerane taa wora to.

14 O déem ma ja taane dem o yi swa tiina balo na tiini ba me ded‑o to. Karesena mo konto, de Sefare, de Ademata, de Tarasisi, de Meresi, de Masena, dedaane Memukan. Nɔɔna barepɛ bam konto déem mo ye naduna Peresia dedaane Media laŋa kam ne ba dwoi nɔɔna maama.

15 O ma bwei-ba o we, “Amo toŋe a bwoŋi ka-pɛ Vasiti mo ye o ve se o ba. Dé teo chullu tem nam bere se a ke‑o tetɛ mo?”

16 Memukan ma leiri Pɛ wom o we, “Ka-pɛ Vasiti na ke o chɔge tei to, o wo ke o ma o twe Pɛ wom yerane. Ko ye debam balo na ye nmo nakwa bam to mo o gwooni, ko woli de balo maama na zoore nmo paare jei sem ni maama ne to.

17 O keim dem ná to kaana bam maama zwa ne, ba de daa bá taa nege ba banna ye ba wó ta de-ba we, ‘Pɛ Zeregese tete toŋe o bwoŋi o kaane Vasiti mo ye o ve se o vo o tei.’

18 Zem tento, Peresia tiina dedaane Media tiina nakwa bam kaana nigi Vasiti keim dem ŋwa. Ba maa wó bobo se ba taa leiri ba banna yɔɔ yerane. Banegero maa na wó gaale to, ba banna bam bane wó taa zaŋe de-ba mo.

19 Pɛ, nmo wo ná dɛ tento, se n pa ni we n daa‑n ba lage se Vasiti yi n yera maŋa de maŋa, se ba daare ba popone-de ba tiŋi Peresia de Media chullu twanno tem ne, se ko yé taa ye kolo na wó leiri maŋa de maŋa to. N ma‑n ta wó ta se wolo na gare‑o to leiri wonto yuu ne o ji nmo ka-pɛ.

20 Nmo ni dento ná lwoori yiga de yi nmo paare laŋa kam ni maama, kaane maama laam wó lɔre se o taa nege o baro, de kotu ná ye nadum naa nabwom de.”

21 Pɛ Zeregese dedaane o nakwa bam maama wo déem ma pwoli dedaane Memukan taane dem, ye o ke se ko tɔge taane dem na bere tei to.

22 O ma popone twanno o toŋe o pa teene delo maama na wo wonto dam kuri ne to se te bere o ni we, baaro maama taa jege dam o di o diga tiina baŋa ne. Teo maama tɔnɔ kom popone de ba dwi taane, nenɛɛne ba na yeini ba popone-de tei to.

© 2020, Ghana Institute of Linguistics, Literacy and Bible Translation (GILLBT)

Volg ons:



Advertensies